Sreda, 5. 4. 2023, 7.45
1 leto
406. dan vojne v Ukrajini
Požar v stavbi ruskega obrambnega ministrstva v Moskvi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
151
V stavbi ruskega obrambnega ministrstva v središču Moskve je v sredo izbruhnil požar, poroča ruska državna agencija Tass, ki se sklicuje na službe za nujno pomoč.
‼️Russian Defence Ministry building in #Moscow on fire, Russian media reported. pic.twitter.com/QVmY492xHS
— KyivPost (@KyivPost) April 5, 2023
20.25 Rusija pripravljena sodelovati pri vzpostavitvi varnega območja okoli nuklearke v Zaporožju
20.07 Rusija: Ukrajinsko letalo je padlo na naše ozemlje. Pilota smo ujeli.
19.27 Putin ob sprejemu novih veleposlanikov kritiziral ZDA in EU
19.11 Požar v stavbi ruskega obrambnega ministrstva v Moskvi
18.17 Latvija vrača obvezno služenje vojaškega roka
15.15 Fajon: Slovenija glede Ukrajine ohranja politiko odprtih vrat Nata
13.40 V zaporniški celici skrivnostna smrt še enega ruskega oligarha
13.14 Trojica največjih dobaviteljev žita se bo umaknila iz Rusije
12.03 Lukašenko na obisk k Putinu
9.28 Rusija v Črno morje napotila dodatne ladje
8.52 Zelenski prispel na uradni obisk na Poljsko
7.40 ZDA odobrile nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini
20.25 Rusija pripravljena sodelovati pri vzpostavitvi varnega območja okoli nuklearke v Zaporožju
Rusija je pripravljena sodelovati z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) pri vzpostavitvi varnega območja okoli nuklearke v ukrajinskem Zaporožju, je danes po srečanju z vodjo IAEA v Kaliningradu sporočila državna energetska družba Rosatom. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je elektrarno pod okupacijo ruskih sil obiskal prejšnji teden.
Grossi je prejšnjo sredo med obiskom največje nuklearke v Evropi posvaril pred povečano vojaško aktivnostjo v okolici, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
"Očitno je, da se razmere ne izboljšujejo. Nasprotno, vojaške aktivnosti okoli območja se povečujejo," je dejal Grossi in ob tem napovedal, da pripravlja kompromisni načrt za varnost nuklearke, ki bi ustrezal tako Moskvi kot Kijevu.
Pred potjo v Ukrajino je prvi mož IAEA opozoril, da so razmere v jedrski elektrarni še vedno negotove, potem ko je ta v začetku marca zaradi obstreljevanja v bližini že šestič od začetka ruske invazije začasno ostala brez povezave z ukrajinskim elektroenergetskim omrežjem. Elektrika je sicer nujna za delovanje črpalk za kroženje vode za hlajenje reaktorjev in bazenov z jedrskim gorivom.
20.07 Rusija: Ukrajinsko letalo je padlo na naše ozemlje. Pilota smo ujeli.
Obmejni oddelek FSB za Brjansko regijo je sporočil, da je v okrožju Klincovski v omenjeni regiji strmoglavilo ukrajinsko letalo, poroča ruska državna tiskovna agencija RIA. "Iz neznanih razlogov je letalo strmoglavilo v bližini vasi Butovsk," so dodali v izjavi. Trdijo, da so ruski mejni policisti aretirali pilota, ki je poskušal pobegniti na ukrajinsko ozemlje. Zoper kršitelje državne meje je specialna služba začela postopek.
Ukrajinska vojska je regijo Brjansk večkrat napadla iz zraka, tudi s pomočjo dronov. V začetku februarja so Rusi sporočili, da so njihovi sistemi protiletalske obrambe odbili napad devetih dronov nad okrožjem Starodub in se tako izognili resnejšim posledicam. Danes je bil v še enem napadu z dronom z razstrelivom poškodovan domačin.
19.27 Putin ob sprejemu novih veleposlanikov kritiziral ZDA in EU
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi sprejel poverilna pisma novih veleposlanikov Evropske unije in ZDA v Rusiji, Rolanda Galharagua in Lynne Tracy. Pri tem je Washington obtožil, da je "odgovoren za ukrajinsko krizo", EU pa, da je začela geopolitično konfrontacijo z Moskvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odnosi med Moskvo in Washington so se poslabšali od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani, po kateri so ZDA, pa tudi EU, uvedle številne sankcije proti Rusiji.
Putin je omenjeno dejal teden dni po tistem, ko so v Rusiji priprli ameriškega novinarja Evana Gershkovicha in ga osumili vohunjenja, kar so ZDA odločno zavrnile.
"Odnosi med Rusijo in ZDA, od katerih sta neposredno odvisna globalna varnost in stabilnost, so v globoki krizi," je dejal Putin novi ameriški veleposlanici na slovesnosti, na kateri je sprejel poverilna pisma 17 veleposlanikov.
Poudaril je, da bila ameriška zunanja politika tista, "ki je na koncu privedla do sedanje ukrajinske krize". Putin je Washington obtožil, da je leta 2014 vodil revolucijo v Ukrajini, po kateri mu ni preostalo drugega kot posredovati.
Nova ameriška veleposlanica Tracy je poklicna diplomatka, ki govori rusko, delala pa je tudi v nekdanjih sovjetskih republikah Gruziji, Kazahstanu, Kirgizistanu in Turkmenistanu.
Novemu veleposlaniku EU je Putin dejal, da je povezava začela "geopolitično konfrontacijo z Moskvo".
19.11 Požar v stavbi ruskega obrambnega ministrstva v Moskvi
V stavbi ruskega obrambnega ministrstva v središču Moskve je izbruhnil požar, poroča ruska državna agencija Tass, ki se sklicuje na službe za nujno pomoč.
18.17 Latvija vrača obvezno služenje vojaškega roka
Latvijski parlament je danes izglasoval ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka za moške. Odločitev so sprejeli v odziv na varnostna tveganja v luči ruske invazije na Ukrajino. Moški, stari od 18 do 27 let, bi z obveznim služenjem lahko pričeli že prihodnje leto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
15.15 Fajon: Slovenija glede Ukrajine ohranja politiko odprtih vrat Nata
Slovenija glede morebitnega članstva Ukrajine v zvezi Nato ohranja politiko odprtih vrat, je danes po dvodnevnem zasedanju zavezništva povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Razprava o ukrajinskem članstvu sicer trenutno ne poteka in je v kratkem niti ni pričakovati, je dejala.
"Ukrajina je danes v vojni, Slovenija ves čas ohranja politiko odprtih vrat, tudi v odnosu do Ukrajine," je dejala Fajon po zasedanju Nata, na katerem so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini in pripravah na julijski vrh voditeljev v Vilniusu.
V torek se je prvič po šestih letih na ministrski ravni sestala komisija Nato-Ukrajina, kar je po besedah ministrice pomemben znak podpore Ukrajini. To, da je na torkovem zasedanju sodeloval ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povabljen na vrh, pa kaže tudi na določeno krepitev političnega povezovanja Nata in Ukrajine, je dejala.
"Ampak o samem vstopanju Ukrajine v zavezništvo danes ni bilo razprave in je v kratkem tudi ni pričakovati," je še povedala zunanja ministrica, ki je ministrske kolege seznanila z nedavnim obiskom slovenskega premierja Roberta Goloba v Kijevu.
Fajon je poleg tega v razpravi opozorila na pomen odgovornosti za iskanje oziroma odkrivanje vseh odgovornih za hudodelstva in grozljive zločine, ki se dogajajo zaradi ruske agresije v Ukrajini. Kolege je seznanila z diplomatsko konferenco o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu vojnih zločinov, ki jo bo konec maja gostila Slovenija.
13.40 V zaporniški celici skrivnostna smrt še enega ruskega oligarha
V Rusiji je v skrivnostnih okoliščinah umrl še en oligarh, 49-letni energetski mogotec Igor Škurko, ki so ga mrtvega našli v zaporniški celici, potem ko so ga obtožili jemanja podkupnine.
Energy boss Igor Shkurko is found dead in his prison cell in Russia after bribe accusation https://t.co/IpkgwwwNZc pic.twitter.com/pzyzUunsIt
— Daily Mail U.K. (@DailyMailUK) April 5, 2023
Dan pred smrtjo je Škurko vložil pritožbo zoper obtožbe o pet tisoč funtih (5.700 evrov) podkupnine. Gre za zadnjo v nizu nepojasnjenih smrti od Putinove invazije na Ukrajino.
Truplo Škurka, namestnika generalnega direktorja ruskega energetskega podjetja Yakutskenergo, so odkrili v torek v njegovi celici v centru za pridržanje v Jakutsku.
Škurko je bil poročen in oče dveh sinov. Bil je član proputinovske politične stranke Enotna Rusija. Njegovo članstvo so po obtožbi o podkupnini suspendirali.
"4. aprila so obtoženega v priporniški celici našli brez znakov življenja. Prispeli so zdravstveni delavci, ki so potrdili njegovo smrt. Na kraj so napotili preiskovalno ekipo. Po prvih podatkih niso ugotovili znakov kaznivega dejanja," so v izjavi zapisali pri ruski zvezni službi za prestajanje kazni.
13.14 Trojica največjih dobaviteljev žita se bo umaknila iz Rusije
Tri največja svetovna podjetja za distribucijo žita so napovedala, da se bodo do julija umaknila z ruskega trga. Poteza, ki jo utemeljujejo s političnimi pritiski in "operativnimi težavami", bo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP najverjetneje okrepila nadzor Moskve nad svetovnim trgom pšenice.
Družbe Cargill, Louis Dreyfus in Viterra so do zdaj ohranjale poslovanje v Rusiji, kar je vključevalo transport in skladiščenje prek silosov in pristaniških terminalov. Kot so med drugim utemeljevali v družbah, je to bistveno za zagotavljanje oskrbe z žitom za države po vsem svetu.
Vendar pa so se razmere na ruskem trgu zaostrile do te mere, da je nadaljevanje takšnega načina dela postalo "neizvedljivo". Od julija bodo družbe tako izvajale samo še prevoze za potrebe izvoza kmetijskih pridelkov iz ruskih pristanišč, pri čemer bodo tovorne ladje najemale. V prihodnje nameravajo opustiti tudi to dejavnost.
Rusija je največja izvoznica pšenice na svetu, zato se je po njenem napadu na Ukrajino razširil strah pred globalnim pomanjkanjem te osnovne dobrine. Svetovne cene žita so po začetku vojne močno poskočile, saj je pomembna izvoznica tudi Ukrajina, ki pa ji je Rusija omejevala izvoz.
Državi sta nato ob močnem mednarodnem pritisku na Rusijo ob posredovanju Turčije sklenili sporazum o izvozu žita, ki Ukrajini dovoljuje izvoz žita prek Črnega morja, Rusija pa lahko v zameno svoje žito in gnojila izvaža brez zahodnih sankcij. Sredi marca sta državi sporazum podaljšali.
12.03 Lukašenko na obisk k Putinu
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko načrtuje obisk Moskve, kjer se bosta s svojim tesnim zaveznikom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pogovarjala o krepitvi sodelovanja med državama in napredku pri oblikovanju zvezne države Rusije in Belorusije, so sporočili iz Kremlja, poroča Reuters.
Po internem dokumentu, s katerim so se pred tem seznanili nekateri mediji, namerava Rusija najkasneje do leta 2030 prevzeti popoln nadzor nad sosednjo Belorusijo pod pretvezo združitve obeh držav.
Drugi dan obiska v ruski prestolnici se bosta Lukašenko in Putin pogovarjala o "aktualnih dvostranskih in mednarodnih vprašanjih", piše v izjavi. Med temami pogovora je tudi namestitev taktičnega jedrskega orožja na beloruskem ozemlju neposredno na meji s Poljsko, kar je Putin napovedal že konec preteklega tedna.
9.28 Rusija v Črno morje napotila dodatne ladje
Iz Ukrajine so sporočili, da je Rusija 4. aprila v Črno morje napotila dodatne ladje. Trenutno je tam 15 ladij, vključno s šestimi nosilkami raket. Ukrajinska vojska dodaja, da je grožnja zaradi raketnih napadov izjemno velika.
⚡ Southern Command: Russia deploys additional ships to Black Sea.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) April 5, 2023
Ukraine’s Southern Command said on April 4 that Russia deployed additional ships to the Black Sea. There are currently 15 ships, including six missile carriers.
Ruska mornarica
8.52 Zelenski prispel na uradni obisk na Poljsko
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na uradni obisk na Poljsko.
Svetovalec poljskega predsednika za zunanjo politiko je sporočil, da je Zelenski na poti v Varšavo. "Zelenski je prečkal mejo s Poljsko," je za TVN24 povedal Marcin Przydacz.
President @ZelenskyyUa has arrived in Poland for his first visit to Warsaw since Russia's invasion.
— Notes from Poland 🇵🇱 (@notesfrompoland) April 5, 2023
He will hold talks with President @AndrzejDuda on security, economic cooperation and historical issues that have often caused tension between the countries https://t.co/inWOQUA1dR
Poljski predsednik Andrzej Duda naj bi Zelenskega v predsedniški palači sprejel ob 9.00 po srednjeevropskem času. Zvečer se nameravata predsednika v Varšavi srečati z Ukrajinci, ki so na Poljskem našli zatočišče pred vojno. Zelenski naj bi se med obiskom srečal tudi s poljskim premierjem Mateuszom Morawieckim, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinski predsednik je doslej od začetka ruske agresije le dvakrat zapustil domovino. Februarja letos je obiskal London, Pariz in Bruselj, pred tem pa je decembra lani odšel na obisk v ZDA.
Poljska sicer velja za eno ključnih podpornic Ukrajine od začetka vojne. Sprejela je več kot milijon ukrajinskih beguncev, hkrati pa Kijevu pomaga tako humanitarno kot vojaško.
7.40 ZDA odobrile nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini
"ZDA bodo Ukrajini še naprej zagotavljale zmogljivosti za izpolnjevanje njenih neposrednih potreb na bojišču in dolgoročnih zahtev po pomoči na področju varnosti," je v izjavi zapisal Pentagon.
NEWS: Large Quantity of Defensive Munitions Earmarked for Ukraine https://t.co/1J9bRDYXiJ
— Department of Defense 🇺🇸 (@DeptofDefense) April 5, 2023
Sveženj vsebuje tudi strelivo za sisteme zračne obrambe patriot in nasams ter strelivo in protitankovske rakete za pehotna bojna vozila bradley, ki jih je Washington že prej obljubil Kijevu.
Protiraketni sistemi patriot
Vključuje tudi strelivo za tanke kalibra 120 milimetrov, ki ga uporabljajo ameriški tanki abrams, ki jih je Washington že prej obljubil Ukrajini. Za začetek sicer le 31.
Tanke abrams naj bi Ukrajini dobavili do jeseni, drugi zahodni težki tanki - britanski challenger in nemški leopard - pa so že prispeli v državo.
Tank abrams
Večina pomoči - 2,1 milijarde dolarjev - prihaja v obliki sredstev Pobude za varnostno pomoč Ukrajini, s katerimi se plačuje nabava opreme iz obrambne industrije. Preostalih 500 milijonov črpajo iz obstoječih ameriških zalog, kar pomeni, da bo orožje prej prispelo na bojišče.
Poleg zagotavljanja vojaške opreme mednarodni podporniki Ukrajine tudi usposabljajo njene sile. Pentagon je prejšnji teden sporočil, da je Washington od februarja lani usposobil več kot 7.000 ukrajinskih vojakov, od tega jih je 65 v ZDA končalo usposabljanje za upravljanje protizračnega sistema patriot.
151