Ponedeljek, 20. 11. 2023, 10.14
11 mesecev, 4 tedne
635. DAN VOJNE V UKRAJINI
Obrambni minister ZDA nenapovedano obiskal Kijev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,64
Washington je z naskokom največji donator vojaške pomoči Ukrajini. V začetku meseca sta Pentagon in State Department naznanila, da bodo ZDA Ukrajini namenile dodatno vojaško pomoč v vrednosti 425 milijonov dolarjev.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je danes prispel na nenapovedan obisk v Kijev in ob prihodu Ukrajini že zagotovil nadaljnjo podporo ZDA v boju proti ruski agresiji. To je sicer drugi obisk Austina v ukrajinski prestolnici od začetka vojne februarja lani. Medtem je Rusija na seznam iskanih oseb uvrstila pevko Jamalo, ukrajinsko zmagovalko na Evroviziji leta 2016. Obtožena je diskretizacije ruske vojske.
13.20 Rusija zanika pošiljanje migrantov na finsko mejo
11.40 Rusija nekdanjo zmagovalko Evrovizije Jamalo uvrstila na seznam iskanih oseb
11.20 Stoltenberg v Sarajevu opozoril na odcepitveno retoriko in vpliv Rusije
9.56 Obrambni minister ZDA na nenapovedanem obisku v Kijevu
13.20 Rusija zanika pošiljanje migrantov na finsko mejo
Rusija je danes zavrnila obtožbe, da pošilja migrante na finsko mejo, potem ko so iz Helsinkov poročali o porastu števila prebežnikov, ki poskušajo nezakonito vstopiti na Finsko. Finska je zaradi tega prejšnji teden zaprla nekatere svoje mejne prehode na meji z Rusijo.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes zavrnil obtožbe Finske, da Rusija namerno usmerja nezakonite migrante na finsko mejo, in poudaril, da "ruski mejni policisti v celoti upoštevajo vsa navodila".
Helsinki so Moskvo obtožili, da želi destabilizirati državo, ki se je aprila sredi vse večjih napetosti pridružila Natu, s tem ko dovoljuje migrantom brez dokumentov prečkati finsko-rusko mejo.
Finska je minuli konec tedna zaradi porasta nezakonitih prehodov meje zaprla štiri svoje mejne prehode z Rusijo.
Peskov je izrazil obžalovanje zaradi te finske odločitve, češ da to kaže na protirusko držo Finske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odnosi med Helsinki in Moskvo so se močno poslabšali, odkar je Rusija februarja lani začela agresijo proti Ukrajini.
Zahodne države so pred tem večkrat obtožile Belorusijo, ki je tesna ruska zaveznica, da je leta 2021 namerno usmerjala več deset tisoč migrantov brez dokumentov čez svojo mejo proti Poljski in Litvi, v povračilo za sankcije EU proti režimu v Minsku.
11.40 Rusija nekdanjo zmagovalko Evrovizije Jamalo uvrstila na seznam iskanih oseb
Rusija je Jamalo, ukrajinsko zmagovalko na Evroviziji leta 2016, uvrstila na seznam iskanih oseb, so danes poročali številni ruski mediji. Notranje ministrstvo v Moskvi naj bi pevko krimskotatarskega porekla obtožilo diskretizacije ruske vojske. Jamala je sicer večkrat obsodila invazijo na Ukrajino, zavzema pa se tudi za pravice krimskih Tatarov.
40-letna Jamala s pravim imenom Susana Jamaladinova, je glasna nasprotnica ruske okupacije polotoka Krim in ruske invazije na Ukrajino. Leta 2016 je zmagala na 61. tekmovanju za pesem Evrovizije v Stockholmu s skladbo 1944, poroča bruseljski spletni portal Politico.
Pesem je posvetila svoji prababici, ki je bila med okoli 250.000 Tatari, ki so jih deportirali s polotoka Krim v času sovjetskega diktatorja Stalina leta 1944 v okviru kolektivnega kaznovanja zaradi domnevnega sodelovanja z nacisti.
Njena pesem s politično vsebino je tako že od začetka vzbudila nasprotovanje Moskve in oblasti na Krimu, ki so zahtevali diskvalifikacijo pesmi, češ da kritizira rusko priključitev Krima.
11.20 Stoltenberg v Sarajevu opozoril na odcepitveno retoriko in vpliv Rusije
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes v Sarajevu opozoril, da predstavljata odcepitvena retorika in ruski vpliv grožnjo stabilnosti Bosne in Hercegovine, pri čemer je izrazil podporo evroatlantski poti države. Prvi mož Nata je tudi izrekel podporo visokemu predstavniku za BiH, ki mu oporekajo zakonitost zlasti v Republiki Srbski.
Stoltenberg, ki se mudi na uradnem obisku v BiH, je v današnji izjavi za novinarje dejal, da Nato močno podpira ozemeljsko celovitost BiH in da je zaskrbljen zaradi odcepitvene in razdiralne retorike ter zunanjih vplivov, zlasti Rusije.
"Vse to predstavlja grožnjo stabilnosti in ovira reforme," je opozoril Stoltenberg po srečanju s predsednico sveta ministrov BiH Borjano Krišto ter ministroma za zunanje zadeve in obrambo Elmedinom Konakovićem in Zukanom Helezom.
Prvi mož Nata je v BiH, na prvo postajo svoje balkanske turneje, prispel v nedeljo, ko se je na delovni večerji sestal s člani predsedstva BiH.
V današnji izjavi za medije je še spomnil, da Nato že leta deluje v BiH, ker meni, da sta ta država in regija izjemno pomembni, ter želi poglobiti sodelovanje s političnim dialogom in praktičnim sodelovanjem, vključno s podporo vojaški misiji EU Althea.
Izrazil je podporo prizadevanjem za izboljšanje obrambnih zmogljivosti BiH in tudi evroatlantski poti države ter dodal, da so končne odločitve in odgovornost za to na politikih v BiH, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
"Vsaka država ima pravico izbrati lastno varnostno ureditev brez zunanjega vmešavanja," je dejal Stoltenberg, ki se zaveda globokih razprtij v BiH glede morebitnega članstva v zavezništvu, čemur v Republiki Srbski močno nasprotujejo, dodaja Hina.
Predsednica sveta ministrov BiH Krišto pa je dejala, da je sodelovanje z Natom priložnost za krepitev varnostnih in obrambnih zmogljivosti za učinkovito odzivanje na obstoječe grožnje. Stoltenbergu se je zahvalila za približno 50 milijonov evrov vreden sveženj pomoči Nata v okviru devetih različnih projektov.
Stoltenberg se je srečal tudi z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Christianom Schmidtom in mu po poročanju Hine izrazil vso podporo, zlasti v luči napadov oblasti Republike Srbske z Miloradom Dodikom na čelu, ki ob podpori Rusije izpodbijajo zakonitost Schmidtovega imenovanja na ta položaj.
Schmidt pa je dejal, da je polno sodelovanje institucij, kot jih določa daytonski sporazum, med katerimi je tudi položaj visokega predstavnika, in zveze Nato nujno za zagotavljanje vladavine prava v BiH.
Iz BiH bo Stoltenberg danes odpotoval na Kosovo, v torek še v Srbijo, svojo turnejo po Zahodnem Balkanu pa bo v sredo sklenil v Severni Makedoniji.
9.56 Obrambni minister ZDA na nenapovedanem obisku v Kijevu
Iz Pentagona so sporočili, da se bo Lloyd Austin "srečal z ukrajinskimi voditelji in okrepil trdno podporo ZDA ukrajinskemu boju za svobodo". Poudaril naj bi tudi "nadaljnjo zavezanost ZDA zagotavljanju varnostne pomoči Ukrajini, ki jo ta potrebuje za obrambo pred rusko agresijo", so še zapisali v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
To je kasneje na družbenem omrežju X ob prihodu v ukrajinsko prestolnico potrdil tudi Austin, ki je zapisal, da bodo ZDA Ukrajino podpirale "tako zdaj kot v prihodnosti". Pred tem naj bi se ameriški obrambni minister v nedeljo po telefonu pogovarjal z ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
I just arrived in Kyiv to meet with Ukrainian leaders.
— Secretary of Defense Lloyd J. Austin III (@SecDef) November 20, 2023
I’m here today to deliver an important message – the United States will continue to stand with Ukraine in their fight for freedom against Russia’s aggression, both now and into the future. pic.twitter.com/1D96aeeACl
Washington je z naskokom največji donator vojaške pomoči Ukrajini. V začetku meseca sta Pentagon in State Department naznanila, da bodo ZDA Ukrajini namenile dodatno vojaško pomoč v vrednosti 425 milijonov dolarjev, kar je že peti ameriški sveženj pomoči iz zalog Pentagona za to državo. Del pomoči naj bi bil finančne narave, del pa v obliki orožja in opreme.
Nekateri republikanski kongresniki sicer nasprotujejo nadaljnji ameriški pomoči Ukrajini, vendar ameriški varnostni viri zagotavljajo, da bo kongres nazadnje le odobril pomoč. Obenem vztrajajo, da se ameriška pomoč Kijevu ne bo zmanjšala niti v luči vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, češ da lahko Washington pomaga tako Izraelu kot Ukrajini, navaja AFP.
