Torek, 18. 1. 2022, 17.36
2 leti, 3 mesece
Objavljen evropski zemljevid IQ: Kje smo Slovenci?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,27
33
Češki jezikoslovec Jakub Marian je objavil zemljevid, na katerem so zapisane povprečne vrednosti inteligenčnih količnikov za vse evropske države. Iz njega je razvidno, da dosegajo prebivalci vzhodne in južne Evrope na testih inteligenčnega količnika (malenkost) nižje rezultate kot prebivalci zahodnejših držav, so zapisali na National Geographic. Razlog ni v prirojeni inteligenci, kot bi kdo lahko pomislil na prvo žogo.
Nizek povprečni inteligenčni količnik države kaže na nizko kakovost izobraževanja.
"Ko govorimo o IQ, je pomembno razumeti, da je običajna ideja, da IQ meri vašo 'prirojeno' ali 'genetsko' inteligenco, popolnoma napačna. Izurjeni možgani so sposobni reševati probleme veliko hitreje in natančneje kot netrenirani možgani, zato kakovost izobrazbe močno vpliva na rezultate IQ," je uvodoma na svojem blogu zapisal Jakub Marian.
Poudaril je, da nizek povprečni inteligenčni količnik države kaže na nizko kakovost izobraževanja in ne na nizko "prirojeno inteligenco" prebivalstva.
Uporabil je podatke iz kontroverzne raziskave Richarda Lynna in Tatua Vanhanena, ki so jih drugi raziskovalci sicer ostro napadli in jih ocenili kot metodološko sporne.
Glede na izdelano karto je povprečni inteligenčni količnik Slovencev 98, enako Hrvatov, povprečni inteligenčni količnik prebivalcev Bosne in Hercegovine znaša 93, Makedoncev 91, Srbov 90, Črnogorcev 83 in Albancev 82 – to je tudi najnižji inteligenčni količnik v Evropi.
Najvišji inteligenčni količnik imajo po Marianovih izračunih prebivalci zahodne Evrope, med najinteligentnejšimi so Finci, katerih povprečni inteligenčni količnik je 101.
Sicer pa pri testih inteligenčnega količnika vedno obstaja tveganje kulturološke pristranskosti (kar je v eni državi samoumevno je morda v drugi popolnoma neznano), zato je rezultate vedno treba tolmačiti preudarno in z zdravo mero zadržanosti.
33