Trenutek, ko so Ukrajinci na jugu države uničili rusko vojaško opremo

21.40 Po ruskih napadih na energetsko omrežje Ukrajina omejuje porabo elektrike

Ukrajina bo od četrtka dalje uvedla omejitve pri porabi elektrike, so danes sporočili iz predsedstva v Kijevu. Ta napoved sledi vnovičnim ruskim napadom na ukrajinsko energetsko omrežje, ki so po besedah predstavnika predsedstva Kirila Timošenka tudi danes zadeli energetsko infrastrukturo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek sporočil, da so ruski napadi od prejšnjega ponedeljka uničili 30 odstotkov ukrajinskih elektrarn, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije po vsej državi.

V luči teh napadov je kijevski župan Vitalij Kličko prebivalce prestolnice že v torek pozval, naj "čim bolj varčujejo z električno energijo" in se izogibajo uporabi naprav z veliko porabo energije.

Rusija od prejšnjega ponedeljka izvaja obsežne raketne in letalske napade, katerih tarča je predvsem ukrajinska energetska infrastruktura.

Te napade je ruski predsednik Vladimir Putin označil kot povračilni ukrep za eksplozijo, ki je 8. oktobra odjeknila na mostu, ki Rusijo povezuje s priključenim ukrajinskim polotokom Krim.

20.53 Trenutek, ko so Ukrajinci na jugu Ukrajine uničili rusko vojaško opremo

Na jugu Ukrajine so ukrajinski marinci z zelo natančnim orožjem uničili rusko vojaško opremo, je razvidno iz posnetka, ki je zaokrožil po spletu.

Russian military hardware destroyed by Ukrainian Marines using high-precision munition in the South.#Russia #Ukraine pic.twitter.com/p1nTVpYKnU

— BlueSauron👁️ (@Blue_Sauron) October 19, 2022

Poleg sestrelitve vojaške opreme, Ukrajina z moderno opremo, kot je Buk-M1, skuša omejiti napade iz zraka, med katere sodijo tudi droni Shaded-136.

Ukrainian Buk-M1 shooting down Shahed-136. #Ukraine pic.twitter.com/4ANqFVK0Mn

— (((Tendar))) (@Tendar) October 19, 2022

19.57 Iz Ukrajine v Rusijo po podatkih Moskve odšlo pet milijonov ljudi

Iz območij v Ukrajini, ki so jih zasedle ruske sile, je v Rusijo skupno odšlo približno pet milijonov prebivalcev Donbasa in jugovzhodnih regij Herson in Zaporožje, je danes dejal sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev, poročajo tuje tiskovne agencije.

Patrušev ob tem ni navedel podrobnosti o tem, kako so ti ljudje prispeli v državo in v kakšnem časovnem obdobju. Dejal je, da bodo tisti, ki prihajajo z ozemelj pod nadzorom Rusije, "še naprej deležni posebne pozornosti".

Povedal je tudi, da jim ruske oblasti nameravajo pomagati pri vrnitvi na njihove domove, ko bodo v teh regijah "ustvarjene varne razmere", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo še, da je od začetka vojne v Ukrajini v Rusijo prispelo 4,6 milijona Ukrajincev – vključno s 700 tisoč otroki. Po podatkih ruske vojske naj bi jih štiri tisoč prispelo zgolj v zadnjih 24 urah.

Kijev sicer že od začetka ofenzive Moskvo obtožuje, da prisilno deportira ukrajinske državljane v Rusijo, kar je po njihovem mnenju ponovitev praks iz sovjetskih časov.

19.50 Visoki uradnik ZDA: Razglasitev vojnega stanja je Putinova obupana taktika

Razglasitev vojnega stanja v štirih ukrajinskih regijah, ki jih je razglasila Rusija, je Putinova obupana taktika, da poskuša uvesti nadzor, je dejal visoki uradnik ZDA.

ZDA niso presenečene, da se je Putin zatekel k potezi, je za CNN povedal uradnik in dodal, da najnovejša napoved ruskega voditelja ne spremeni dejstva, da nima legitimnih zahtev glede suverenega ukrajinskega ozemlja. Podpora ZDA Ukrajincem, ki branijo svojo suverenost, ostaja nespremenjena in se nadaljuje, so še dodali.

18.59 Milanović: Edini način za zaustavitev agresije je sprememba vlade v Rusiji

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je danes predaval študentom Ekonomske fakultete v Splitu. Spregovoril je o ekonomiji, ukrajinskih vojakih na Hrvaškem in koncu vojne v Ukrajini. Eden od študentov je Milanovića vprašal, kako misli, da se bo vojna v Ukrajini končala. Milanović je odgovoril, da lahko agresijo po njegovem mnenju ustavi le sprememba vlade v Moskvi.

Foto: STA ,

"Jasno vam je, da se o tem veliko govori, in da o tem govorijo ljudje, ki delajo tako kot jaz, drugi predsedniki in premieri. Iz njihovih nastopov je jasno, kaj mislijo. A to, kar pravijo, žal ne bo pomagalo Ukrajini," je na začetku odziva študentu dejal Milanović.

"Edini način za zaustavitev agresije je sprememba vlade v Rusiji, a to se ne bo zgodilo brez soglasja ZDA, Velike Britanije in Rusije. Brez njih dogovora ni," je povedal predsednik in dodal: "Rusija ne sme izgubiti vojne, ne more si tega privoščiti, ima ogromno energije in sredstev za zmago v vojni proti skoraj vsem in tu so kot jedrska sila."

Dodal je, da se s Putinom ni srečal in se mu je dvakrat izognil. Na koncu je sklenil, da mora Hrvaška poskrbeti sama zase: "Če ne poskrbiš zase, ti tudi Bog ne bo pomagal. To se dandanes kaže na zastrašujoč način."

17.30 Namesto Rusije in Putina za smrt svojega sina preklela Ukrajino

In one of the buses in #Saratov, a woman learned about the death of her son in the war, and instead of cursing the #Russian government and Putin personally, who started this massacre, she began to curse #Ukraine.

It looks like nothing will change these people. pic.twitter.com/qwhvGK3Vu2

— NEXTA (@nexta_tv) October 19, 2022

Ena izmed žensk je med vožnjo z avtobusom v ruskem mestu Saratov izvedela, da je v vojni v Ukrajini umrl njen sin. A namesto, da bi se zgražala nad oblastjo Putinovega režima in rusko vlado, ki podpira vojno v Ukrajini, je preklela Ukrajino in ob tem neutolažljivo jokala.

16.31 Ukrajinska zračna obramba nad Kijevom sestrelila več ruskih raket

Nad prestolnico Kijev je ukrajinska zračna obramba danes sestrelila več ruskih raket, je sporočil župan mesta Vitalij Kličko in prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih. Iz ukrajinske vojske so nato sporočili še, da sta bili dve raketi sestreljeni tudi v regiji Černigov, ruske sile naj bi napadle tudi energetske objekte v regiji Vinica.

"Zračna obramba je nad Kijevom sestrelila več ruskih raket. Ostanite v zakloniščih," je na družbenih omrežjih zapisal Kličko. Pred tem so novinarji francoske tiskovne agencije AFP poročali o več glasnih eksplozijah v središču mesta. Po njihovih navedbah sta odjeknili vsaj dve eksploziji.

Ukrajinsko vojaško poveljstvo na severu države je kmalu zatem na Facebooku sporočilo, da sta bili dve raketi sestreljeni tudi v regiji Černigov, ki meji na Kijev. O novih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo so poročali tudi iz regije Vinica v osrednjem delu države, navaja AFP.

"Sovražnik napada energetske objekte v regiji Vinica. Reševalne službe so na terenu," je prek Telegrama sporočil guverner regije Sergej Borzov.

Ukrajinsko prestolnico je sicer že v ponedeljek pretreslo več eksplozij, tudi v središču mesta. V napadih, ki so bili usmerjeni na energetsko infrastrukturo v mestu, je umrlo najmanj pet ljudi.

Tako Kličko kot ukrajinsko predsedstvo sta izrazila prepričanje, da so bili napadi izvedeni z brezpilotnimi letalniki, ki naj bi jih Rusiji dobavljal Iran, kar ta zanika. Po navedbah Kijeva je ukrajinska vojska v nekaj več kot enem mesecu sestrelila že več kot 220 tovrstnih dronov.

14.52 Putin za štiri zasedene ukrajinske regije odredil vojno stanje

"Podpisal sem odlok o uvedbi vojnega stanja v teh štirih subjektih Ruske federacije," je na zasedanju ruskega sveta za nacionalno varnost dejal Vladimir Putin in dodal, da bo odlok takoj poslan v odobritev državnemu svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po Putinovih besedah bodo guvernerji štirih regij s tem dobili "dodatna pooblastila za zagotavljanje varnosti", poroča ruska tiskovna agencija Tass.

"V sedanjih okoliščinah se mi zdi nujno, da vodjem vseh ruskih regij podelimo dodatna pooblastila," je ocenil ruski predsednik, ki je hkrati odredil tudi ustanovitev posebnega koordinacijskega sveta. Tega bo po njegovih besedah vodil predsednik vlade Mihail Mišustin.

Kremelj je kmalu zatem objavil odlok, v katerem piše, da bo vojno stanje v omenjenih regijah pričelo veljati v četrtek, navaja AFP.

"Režim v Kijevu ni hotel priznati volje ljudstva, zavrača vse predloge za pogajanja, streljanje se nadaljuje, civilisti umirajo," je še dejal Putin in v luči nedavnih napadov na ozemlje Rusije Ukrajino obtožil, da uporablja "teroristične metode" in v Rusijo pošilja sabotažne skupine.

Uvedba vojnega stanja po ruski zakonodaji sicer med drugim omogoča krepitev oboroženih sil, uvedbo policijske ure, omejitve gibanja, cenzuro in pridržanje tujih državljanov.

14.20 Ubili so ga le deset dni po prisilni mobilizaciji: "Bal se je odhoda v Ukrajino"

Upokojenega ruskega vojaka z vojnimi izkušnjami iz Čečenije so ubili blizu Iščenke v regiji Herson. Ubili so ga le deset dni po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal delno mobilizacijo vojaških rezervistov, poročajo ruski mediji. Fotografijo Artjoma Nebajeva so objavili na profilu Ruski oficirji, ubiti v Ukrajini na Twitterju, kjer zbirajo medijska poročila o ruskih vojakih, padlih v ruski invaziji na Ukrajino. "Bal se je odhoda v Ukrajino," so zapisali na omenjenem profilu na Twitterju.

“He was very afraid to go there.”
Only 10 days passed between his mobilization and his death. Artyom Nebayev, a retired paratrooper reconnaissance officer with experience in the Chechen war, was summoned on 28 September and was killed on 8 October near Ishchenkа, Kherson region. pic.twitter.com/onrhcVagOp

— Russian Officers killed in Ukraine 🇨🇿🇺🇦 (@KilledInUkraine) October 19, 2022

14.19 Ukrajina: Rusi še vedno zadržujejo približno 50 uslužbencev jedrske elektrarne Zaporožje

Rusi še vedno zadržujejo približno 50 uslužbencev jedrske elektrarne Zaporožje na jugu Ukrajine, je danes opozoril vodja ukrajinskega operaterja jedrskih elektrarn Energoatom Petro Kotin. Od marca, ko so Rusi zasedli objekt, so zajeli več kot 150 uslužbencev, medtem so jih več izpustili, vendar usoda nekaterih še vedno ni znana, je dodal.

Po besedah Kotina so bili med približno 100 ukrajinskimi zaporniki zaposleni, "ki so bili ubiti, drugi pa so bili mučeni", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Kotin. Foto: Reuters

"Redno ugrabljajo zaposlene v elektrarni," je opozoril in spomnil, da je bil generalni direktor jedrske elektrarne Igor Murašov nekaj dni v ujetništvu, preden so ga v začetku meseca izpustili. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) se je z rusko stranjo pogajala o Muraševovi izpustitvi. Po nekaj dneh so ga izpustili, IAEA pa je sporočila, da je z družino na ozemlju pod ukrajinskim nadzorom in da ne bo več delal v elektrarni, poroča AFP.

Energoatom je v torek Rusijo obtožil, da je ugrabila dva vodilna delavca v jedrski elektrarni v Zaporožju na jugu Ukrajine in hkrati Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) pozval k ukrepanju. Po navedbah Enerogatoma so ruske sile v ponedeljek ugrabile vodjo informacijske tehnologije Olega Kostjukova in pomočnika generalnega direktorja elektrarne Olega Ošeka ter ju odpeljale neznano kam.

Ruska vojska je jedrsko elektrarno v Zaporožju, največji jedrski objekt v Evropi, zavzela v začetku marca, v prvih dneh ruske invazije na Ukrajino. Moskva in Kijev se že več mesecev obtožujeta zaradi obstreljevanja v bližini objekta, ki je v rokah Rusije, kar je sprožilo strah pred jedrsko nesrečo in spodbudilo pozive k demilitarizaciji območij okoli atomskih objektov v Ukrajini.

14.16 EU zaradi pošiljanja dronov Rusiji pripravlja sankcije proti Iranu

Evropska unija zaradi pošiljanja dronov Rusiji, ki jih ta uporablja v svoji agresiji v Ukrajini, pripravlja sankcije proti Iranu, so danes potrdili na Evropski komisiji. Kot so povedali, so namreč zbrali dovolj dokazov o tem.

"Zdaj, ko smo zbrali dovolj dokazov, na Svetu EU poteka delo, da bi pripravili jasen, hiter in odločen odgovor EU," je povedala tiskovna predstavnica visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, Nabila Massrali.

Politični dogovor, da se je treba odločno odzvati na to, so sicer že v ponedeljek na zasedanju v Luxembourgu dosegli zunanji ministri EU. Vendar pa je v ponedeljek Borrell dejal, da EU še zbira dokaze. Pri potrjevanju morebitnih sankcij proti Iranu zaradi pošiljanja dronov Rusiji pa ni pričakovati težav, je povedal.

K sankcijam proti Iranu zaradi pošiljanja dronov je EU že večkrat pozvala tudi Ukrajina, ki je danes sporočila, da je v približno enem mesecu sestrelila 223 dronov iranske izdelave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V ponedeljek so sicer ministri proti Iranu uvedli sankcije tudi zaradi smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju in nasilnega zatiranja protestov, ki so sledili. Na seznam tistih, proti katerim veljajo sankcije, je dodala 11 posameznikov in štiri pravne osebe, tudi t. i. moralno policijo.

Borrellova tiskovna predstavnica je sicer danes poudarila, da se diplomatski napori za obnovitev mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu nadaljujejo.

Neimenovani visoki uradnik EU pa je medtem ocenil, da ta mednarodni sporazum nima več smisla. Pogajanja o oživitvi sporazuma najverjetneje ne bodo napredovala, je dejal po poročanju Politica.

Sporazum, ki ga je Iran leta 2015 sklenil z ZDA, Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Kitajsko, zagotavlja civilno naravo iranskega jedrskega programa v zameno za odpravo mednarodnih sankcij proti tej državi. A ZDA so se leta 2018 v času predsednika Donalda Trumpa enostransko umaknile iz sporazuma in znova uvedle sankcije proti Iranu. Ta je posledično začel opuščati svoje zaveze iz sporazuma.

S prihodom demokratskega predsednika Joeja Bidna v Belo hišo januarja lani se je pojavila možnost za vrnitev ZDA v sporazum. Aprila lani so se nato začela pogajanja o obnovitvi sporazuma med Iranom in omenjenimi šestimi sopodpisnicami, na katerih EU sodeluje kot posrednica. Doslej so bila večkrat na robu propada.

Ko je EU 8. avgusta letos predložila končno besedilo dogovora, je kazalo na uspešen konec pogajanj, vendar Iran ni bil zadovoljen z odgovorom ZDA na svoj dogovor na predlog EU. V začetku septembra je za sklenitev dogovora postavil več pogojev - trajno odpravo vseh gospodarskih sankcij proti Iranu, zagotovila ZDA, da bo obnovljen sporazum veljal ter konec nadzora Združenih narodov nad iranskimi jedrskimi zmogljivostmi.

13.23 Nemška vlada potrdila spremembo zakona o jedrski energiji

Nemška vlada je danes potrdila spremembo zakona o jedrski energiji, ki podaljšuje obratovalno dobo zadnjih treh jedrskih elektrarn v državi do 15. aprila 2023, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Spremembi zakona bo moral zdaj zeleno luč prižgati še nemški parlament.

Preostale tri nemške jedrske elektrarne Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland naj bi skladno s politiko, ki jo je sprejela nekdanja kanclerka Angela Merkel, pred kratkim pa so jo podprle vse tri stranke vladajoče levosredinske koalicije - Socialni demokrati, Zeleni in Liberalci (FDP) -, do konca letošnjega leta prenehale obratovati.

A ruska invazija na Ukrajino in posledična prekinitev dobave ruskih energentov v Nemčijo je v največjem evropskem gospodarstvu povzročila skrbi glede energetske preskrbe. V nemški koaliciji so se pojavila trenja glede tega, ali naj se podaljša življenjsko dobo omenjenim trem jedrskim elektrarnam. Proti podaljšanju so bili predvsem v stranki Zeleni, drugi največji koalicijski partnerici, navaja dpa.

Nemški kancler Olaf Scholz je v torek ministrom naročil, naj predložijo zakonske predloge, na podlagi katerih bodo jedrske elektrarne lahko obratovale tudi po koncu leta, najpozneje pa do 15. aprila 2023. Prav tako je zapisal, da je zdaj potreben tudi ambiciozen zakon o povečanju energetske učinkovitosti.

Vse koalicijske stranke so sporočile, da bodo spoštovale Scholzevo odločitev, vendar je neuspeh pri iskanju kompromisa ustvaril razpoke med koalicijo. Vodja nemških opozicijskih krščanskih demokratov Friedrich Merz je danes za radio Deutschlandfunk dejal, da Scholzeva uporaba izvršnih pooblastil kaže, da koalicija ni sposobna sprejeti potrebnih odločitev za spoprijemanje z energetsko krizo.

Predlagano spremembo zakona morajo zdaj podpreti še nemški poslanci.

12.49 Posnetki množične evakuacije iz Hersona

Po družbenih omrežjih so se začeli širiti posnetki množične evakuacije civilistov iz Hersona, ukrajinskega mesta pod rusko okupacijo.

Proruski voditelji Hersona so napovedali, da nameravajo zaradi "skorajšnje" ukrajinske protiofenzive v prihodnjih šestih dneh evakuirati od 50 do 60 tisoč civilistov. Poleg tega je za en teden prepovedan vstop civilistov v regijo Herson.

Evacuation from Kherson region in full swing — Kremlin-installed officials say they are preparing for battle, aim to move 50-60K people "deeper into Russia" in a week, and entry into the region has been banned to civilians. Putin also plans to meet Sec Council today 🧐 pic.twitter.com/2SborTue66

— Mary Ilyushina (@maryilyushina) October 19, 2022

12.44 Finska namerava zgraditi ograjo na meji z Rusijo

Finske parlamentarne stranke so se dogovorile o gradnji ograje na delih meje z Rusijo, danes poroča dpa.

"Gre za to, da zagotovimo, da bo meja dobro nadzorovana in da lahko preventivno vplivamo na razmere, ki bi se lahko pojavile na meji," je po srečanju voditeljev strank povedala finska premierka Sanna Marin.

12.01 Ruskega častnika so ubili deset dni po mobilizaciji

Upokojeni ruski vojaški padalec z vojnimi izkušnjami iz Čečenije je bil ubit blizu Iščenke v regiji Herson. Ubili so ga le deset dni po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal delno mobilizacijo vojaških rezervistov, poročajo ruski mediji.

Fotografijo Artjoma Nebajeva so objavili na profilu Ruski oficirji, ubiti v Ukrajini na Twitterju, kjer zbirajo medijska poročila o ruskih vojakih, padlih v ruski invaziji na Ukrajino.

Nebajev je bil star 40 let, pred mobilizacijo pa je delal kot avtomehanik. "Bal se je odhoda v Ukrajino," so zapisali na omenjenem profilu na Twitterju.

10.50 V Hersonu začeli evakuacijo 

#BREAKING Kremlin proxies in Ukraine's Kherson region begin evacuating civilians pic.twitter.com/KQTrLCVrBT

— AFP News Agency (@AFP) October 19, 2022

10.17 Ukrajinci v Mikolajevu sestrelili 13 dronov kamikaz 

Ukrajinska vojska je sporočila, da so v sredo zgodaj zjutraj v Mikolajevu sestrelili 13 dronov kamikaz, poroča CNN. 

"V noči na 19. oktober je sovražnik z droni kamikazami dvakrat napadel Mikolajev," je zapisano v izjavi oboroženih sil. "Enajst jih je sestrelila zračna obramba zračnega poveljstva, še dva pa vojaki nacionalne garde Ukrajine in državne mejne službe Ukrajine."

10.01 Berlusconi razburja z izjavo o prijateljstvu s Putinom

Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je v torek povzročil razburjenje zaradi komentarjev o odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V pogovoru s člani svoje poslanske skupine Naprej, Italija je dejal, da je znova v stiku s Putinom in da ga ima ruski predsednik za enega od svojih petih resničnih prijateljev.

"Znova sem v stikih s Putinom, kar pogosto," je dejal Berlusconi na skrivaj posnetem posnetku, ki ga je objavila agencija LaPresse, ter dodal, da mu je ruski predsednik za rojstni dan - Berlusconi ga je praznoval konec septembra - poslal 20 steklenic vodke in prisrčno pismo, sam pa mu je odgovoril s steklenicami italijanskega vina in prav tako prisrčnim pismom.

Berlusconijevi sodelavci, tudi verjetni prihodnji zunanji minister Antonio Tajani, so izjave naprej označili za stare zgodbe, vendar pa je na posnetku slišati, da 86-letni Berlusconi govori o tem, da ruski ministri pravijo, da je Zahod že v vojni z Rusijo, saj daje Ukrajini orožje in denar.

Zvečer so nato iz stranke Naprej, Italija sporočili, da stališče Berlusconija do vojne v Ukrajini ostaja skladno s stališčem Evrope in ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije.

Iz stranke Bratje Italije, katere vodja Giorgia Meloni bo v prihodnjih dneh dobila mandat za sestavo vlade, pa so sporočili, da je Melonijeva solidarna z ukrajinskim narodom, ki ga je napadel Putin.

Melonijeva sicer v nasprotju z zavezniki na desnem polu - Berlusconija in vodje Lige Mattea Salvinija - vseskozi podpira evropske sankcije proti Rusiji in ostro obsoja napad na Ukrajino, vendar številne v Italiji in tudi Evropi skrbi, ali bo nova vlada v Rimu ohranila dozdajšnjo politiko do Ukrajine.

Tako Berlusconi kot Salvini sta bila v preteklosti namreč znana po prijateljstvu s Putinom, Salvini pa je med volilno kampanjo dejal, da evropske sankcije proti Rusiji ne delujejo oziroma samo škodujejo Evropi.

8.47 Mladoletni sinovi čečenskega vodje Kadirova so prispeli v Ukrajino 

Družinski člani čečenskega voditelja Ramzana Kadirova so prispeli v okupirano mesto Mariupol. Na posnetku, ki ga je objavila Nexta, lahko vidimo oborožene sinove Kadirova. 

Kot smo poročali pred časom, je Kadirov, zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina napovedal, da bo v boje v Ukrajino poslal svoje tri sinove, stare 16, 15 in 14 let. "Ahmat, Eli in Adam so pripravljeni, da pokažejo svoje sposobnosti na območju posebne vojaške operacije. Ne šalim se. Čas je prišel, da se dokažejo v bitki, jaz pa pozdravljam njihovo ambicijo," je sporočil Kadirov.

#Kadyrov's children and relatives arrived in occupied #Mariupol. pic.twitter.com/emrU550OjC

— NEXTA (@nexta_tv) October 19, 2022

8.36 Proruski namestnik guvernerja Hersonske oblasti svari pred bitko za Herson

Ukrajinska vojska povečuje prisotnost v Hersonski oblasti, poroča The Guardian. Nekaj deset tisoč vojakov je že na prvih linijah, je dejal namestnik guvernerja Hersonske oblasti Kiril Stremousov.

V sporočilu na Telegramu je zapisal, da se bo bitka za Herson začela zelo kmalu. "V zelo bližnji prihodnosti se bo začela bitka za Herson. Civilnemu prebivalstvu svetujemo, naj zapusti območje," je dodal Stremousov.

7.27 V primeru zmage republikancev morda težave s pomočjo ZDA Ukrajini

Vodja republikancev v predstavniškem domu ameriškega kongresa Kevin McCarthy je v torek opozoril, da Ukrajini ne bodo več izdajali bianco menic, če republikanci po novembrskih volitvah znova prevzamejo večino v kongresu. Če jim to uspe, bo McCarthy najverjetneje postal predsednik predstavniškega doma.

Republikanska stranka je bila do zdaj s svojimi senatorji in kongresniki večinoma odločno na strani Ukrajine v boju proti Rusiji. Le nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je nekaj časa izrekal pohvale na račun ruskega predsednika Vladimirja Putina in kritike na račun ameriške vlade.

Posamezni republikanski kongresniki, ki so tesno povezani s Trumpom, pa že nekaj časa izražajo dvom o upravičenosti izdatne podpore Ukrajini. Zahtevajo, da ZDA najprej poskrbijo zase, šele nato morda tudi za koga drugega.

Trumpovi republikanci poudarjajo, da v času visoke inflacije ne gre po nemarnem zapravljati proračunskega denarja, kar se glede na uradno statistiko sicer ne dogaja. Pod predsednikom ZDA Joejem Bidnom se je proračunski primanjkljaj zmanjšal in se bo tudi letos. ZDA imajo rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, zaposlovanje pa narašča še naprej, skupaj s plačami.

ZDA so septembra potrdile za 12,3 milijarde dolarjev pomoči Ukrajini, pred tem pa dvakrat za skupno več kot 50 milijard dolarjev. Spomladi je enemu od svežnjev pomoči nasprotovalo 60 republikanskih članov predstavniškega doma kongresa in 11 senatorjev. Zahtevali so boljši pregled nad porabo.

7.17 Izraelski minister: Ukrajini ne bomo pošiljali orožja 

"Naša podpora Ukrajini ne vključuje in ne bo vključevala pošiljanja orožja. To je naše stališče in se ne bo spremenilo," je dejal izraelski minister Gideon Saar, potem ko je njegov kolega na pravosodnem ministrstvu Nachman Shai pozval izraelsko vlado, naj pošlje orožje Ukrajincem.

Shai je v nedeljo dejal, da je čas, da Izrael pomaga Ukrajini, saj, kot trdi, Iran pošilja balistične rakete Rusiji. Njegova izjava je razjezila Moskvo, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je dejal, da bi takšna poteza Izraela porušila diplomatske odnose med državama.

Izrael je v ponedeljek zavrnil telefonski pogovor med izraelskim in ukrajinskim obrambnim ministrom. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je včeraj napovedal, da bo v Tel Aviv poslal uradno noto z zahtevo po pošiljanju protiletalskega orožja. Zelenski je pred kratkim dejal, da je bil šokiran nad izraelsko zavrnitvijo pomoči Ukrajini, za kar je okrivil ruski vpliv.

6.59 Rusi so na regijo Sumi izstrelili 64 raket

Ruske sile so iz minometov in topništva na regijo Sumi izstrelile 64 raket, je na Telegramu objavil regionalni guverner Dmitro Živicki. V napadu sta umrla dva človeka. 

6.22 V jutranjem raketnem napadu na elektrarno ubita dva človeka 

Rusi so v zgodnjih jutranjih urah zadeli elektrarno v okolici Dnipropetrovska. V napadu naj bi bila ubita dva človeka, je potrdilo državno tožilstvo v Kijevu. 

Zaradi raketnih napadov je bila oskrba z elektriko in vodo prekinjena v najmanj treh mestih: Kijevu, Dnipru in Žitomiru. Uradniki regije Dnipropetrovsk so dejali, da je lokalna elektrarna utrpela hudo škodo. Celotno mesto Žitomir z 250 tisoč prebivalci je po besedah tamkajšnjega župana brez elektrike in vode, v bolnišnicah pa si še vedno pomagajo s pomožnimi agregati. 

6.15 Brez elektrike več kot 1.100 mest in vasi, uničenih 30 odstotkov elektrarn

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v zadnjem videoposnetku na družbenih medijih povedal, da je bilo od prejšnjega ponedeljka v Ukrajini uničenih kar 30 odstotkov elektrarn.

UkrEnergo in Kyiv and surrounding buildings got hit by Shahed 136
Coordinates 50.441, 30.494@GeoConfirmed https://t.co/s3G2s8pD7b pic.twitter.com/LvPfvmHpWh

— Wolltiger (@Wolltigerhueter) October 17, 2022

Medtem je Oleksandr Korunzi, tiskovni predstavnik ukrajinske službe za nujne primere, predstavil še bolj skrb vzbujajoče podatke. Kot je dejal, je v Ukrajini brez elektrike kar 1.162 mest in vasi, ki so bile prizadete v 190 množičnih napadih z raketami, droni kamikazami in topništvom. Umrlo je okoli 70 ljudi, 240 je bilo ranjenih, je zapisal. 

Minister za razvoj skupnosti in ozemelj Oleksij Černišov je dodal, da je bilo od prejšnjega ponedeljka v napadih poškodovanih okoli 45 energetskih naprav in več kot 180 civilnih zgradb. Ukrajinske komunalne službe se ves čas trudijo zadeve popraviti in vzpostaviti elektriko, vendar se zdi, da ruske sile uničujejo infrastrukturo hitreje, kot jo je mogoče popraviti. 

Novice Spomenka Hribar in Aurelio Juri v podporo Putinu: Nismo vas volili, da nekritično sledite ZDA

Novice General Surovikin: Rusija in Ukrajina sta en narod

Novice Ruski lovec Su-34 strmoglavil na ruski blok #video