Četrtek, 4. 2. 2021, 12.56
3 leta, 2 meseca
Neverjetno odkritje britanskih znanstvenikov, ki pojasnjuje zgodovino modernega človeka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,53
20
Pred več kot stotimi leti najdeni zobje so dokaz, da so neandertalci spolno občevali z modernim človekom.
Britanski znanstveniki so s pomočjo približno 45 tisoč let starih zob prišli do izjemnih dokazov, ki osvetljujejo skupno zgodovino neandertalcev in modernih ljudi.
Čeprav je znanstvenikom v zadnjih desetih letih uspelo najti gensko povezanost med obema človeškima podvrstama, pa enajst zob, ki so jih med letoma 1910 in 1911 arheologi izkopali v jami na Kanalskih otokih, pomeni prvi verodostojni fizični dokaz o tem, da so neandertalci spolno občevali z modernimi ljudmi.
Nov vidik človeške zgodovine
Znanstvenikom prirodoslovnega muzeja, Univerzitetnega kolidža v Londonu in Univerze v Kentu je z analiziranjem zob tako uspelo osvetliti nov vidik človeške zgodovine, poroča stran Independent.
Zobe so našli v jami na otoku Jersey, ki je del Kanalskih otokov.
Sicer pred več kot sto leti odkrite zobe so britanski znanstveniki podrobneje začeli proučevati šele pred kratkim. Skoraj zagotovo pa gre za zobe dveh neandertalcev, katerih okostji so verjetno namerno položili na polico v jami La Cotte de St. Brelade na jugozahodnem delu otoka Jersey.
Zapletena dediščina neandertalcev in modernih ljudi
"Zobje obeh posameznikov imajo nekatere značilnosti, ki so značilne za neandertalce, in druge, ki so značilne za anatomsko moderne ljudi," je ob odkritju dejal profesor Chris Stringer iz prirodoslovnega muzeja. Križanca sta bila najverjetneje člana tamkajšnje neandertalske skupnosti, ki je občasno naseljevala omenjeno jamo.
Odkritje, da zobje najverjetneje pripadajo potomcema neandertalca in sodobnega človeka, bi tako lahko pomagalo rešiti eno od največjih skrivnosti človeštva. To se dotika vprašanja, zakaj so neandertalci izumrli in zakaj danes obstaja le ena človeška podvrsta.
V ostankih zobovja se mogoče skriva odgovor na vprašanje, zakaj so neandertalci pred približno 27 tisoč leti izumrli.
Natančnejše odgovore na to vprašanje bodo najverjetneje dale prihodnje mednarodne raziskave, ki bodo pokazale, ali je spolno občevanje med neandertalci in modernimi ljudmi vplivalo na stopnjo rodnosti neandertalca, njegovo demografijo in sposobnost preživetja kot podvrste. Neandertalci so sicer izumrli pred približno 27 tisoč leti.
Sodobne raziskave DNK sicer kažejo, da je večina modernih ljudi potomcev obeh podvrst, ki sta živeli v kameni dobi, saj nas ima večina tudi približno dva odstotka DNK neandertalcev. Izjemno odkritje in nadaljnja raziskovanja šestih britanskih akademskih in drugih institucij na območju jame na otoku Jersey bi lahko končno pojasnila zapleteno naravo in deloma neandertalsko dediščino sodobnega človeka, še piše stran.
Ostanki razkrivajo podrobnosti vsakdanjega življenja jamskega človeka
Arheološka izkopavanja tako v jami kot ob njej so v zadnjih petih letih sicer pomagala razkriti več podrobnosti vsakdanjega življenja neandertalcev in verjetno mešane dediščine tistih, ki so jo naseljevali. Odkrili so namreč na stotine kosov kamnitega orodja in precejšnje količine ostankov hrane.
Med najdbami so tako več kot deset kremenovih nožev, vrhovi sulic ter številna kremenova strgala, ki so jih prebivalci jame uporabljali za čiščenje živalskih kož, odstranjevanje lubja in lesa. Večina orodja naj bi bila izdelana v jami, material za izdelavo, kot je kremen, pa naj bi na to območje pripeljali iz približno 48 kilometrov oddaljenega kraja. Med najbolj nenavadnimi odkritji je vsekakor strgalo iz rdečega jaspisa, kamna, ki so ga našli vsaj 160 kilometrov stran.
V jami so našli tudi številne ostanke hrane in druge predmete, ki pričajo o vsakdanjem življenju tamkajšnjih prebivalcev.
Poleg orodja in preostalih predmetov so arheologi, kot omenjeno, našli tudi ostanke hrane, kar ponuja odgovor na vprašanje, zakaj so neandertalci sploh naselili to jamo. Kot kažejo izkopanine, se jamski ljudje niso prehranjevali le s severnimi jeleni in bizoni, ampak tudi z debelokožnimi živalmi, kot sta volneni nosorog in volnasti mamut. Raziskovalci zato menijo, da je bila jama lovna baza, saj je bila dobro razgledno mesto na več kilometrov dolge in strme kanjone. Od tukaj je bil mogoč lov iz zasede.
So ju ubili in pojedli?
Kot še razkrivajo najdeni zobje, oskrba skupnosti s hrano ni bila vedno zagotovljena. Zobje imajo namreč obrabljeno sklenino, kar nakazuje, da je bil vsaj eden od lastnikov zob podvržen močnemu stresu, ki je verjetno trajal več tednov. Tovrstne poškodbe bi lahko povzročila tudi obdobja nedohranjenosti.
V prihodnje nameravajo britanski znanstveniki iz zob pridobiti še izsledke DNK, izotope in druge sledi, da bi dobili natančnejši odgovor, komu so zobje pripadali. Najverjetneje je, da gre za člana iste skupnosti, mogoče pa je tudi, da sta bila lastnika zob ujetnika, ki so ju ubili in pojedli. Kanibalizem med neandertalci je bil namreč razmeroma pogost.
Šele prihodnje analize ostankov hrane v jami pa bodo pokazale, ali katere izmed še najdenih kosti pripadajo živalim, s katerimi so se prehranjevali, morda pa neandertalcem oziroma celo križancem, katerih zobje so zdaj svetu začeli razkrivati zgodbo, staro 45 tisoč let, še poroča stran Independent.
20