Petek, 21. 4. 2023, 22.13
1 leto, 2 meseca
Nekdanji pripadnik specialnih enot: Pojma nimamo, kdo so ti ljudje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
33
Lorcan Byrne je nekdanji pripadnik irske policije in vojaških specialnih enot, ki se je kasneje specializiral za področje zasebnega varovanja. V svoji karieri je med drugim sodeloval pri evakuaciji civilistov med terorističnim napadom na nakupovalni center v kenijski prestolnici Nairobi leta 2013 in pri urjenju iraških specialnih enot.
"Terorizma ne bomo nikoli premagali, lahko se ga samo trudimo omejiti. Večje zavedanje sveta okoli nas in odgovornost za lastno varnost je največ, kar lahko naredimo," pravi Lorcan Byrne, nekdanji pripadnik irske policije in vojaških specialnih enot, ki se je v Ljubljani udeležil mednarodne konference, ki jo je na temo terorizma in incidentov z množičnimi žrtvami pripravila Mednarodna policijska organizacija (IPO). Kot velik problem izpostavlja tudi nenadzorovane migracije. "Vrnili smo se 200 let v preteklost, ko so potekale množične migracije brez potnih listov," je dejal.
Teroristi po Byrnovih besedah vsakodnevno pripravljajo napade, pripadniki državnih oboroženih sil, od policije do vojske, pa vsakodnevno tvegajo življenja, da se proti temu borijo, pri čemer morajo teroristi imeti srečo zgolj enkrat, da uspejo izvesti napad, državne uniformirane enote pa morajo pri preprečevanju napadov imeti srečo neprestano. Kot pravi, mi namreč ne urimo ljudi, da bi šli na misijo in umrli, tako kot teroristi, ampak da pridejo nazaj k družinam, zato se je proti terorizmu težko boriti. "Jaz bi rad videl svojo družino, šel na pivo in pripravil žar, njim pa je vseeno," je dejal.
"Tudi teroristi se učijo iz napak, načrtujejo in izpopolnjujejo taktike"
Čeprav se zdi, da je terorističnih napadov v Evropi zadnjih nekaj let manj in da so oblasti v njihovem preprečevanju uspešne, so, kot pravi Byrne, organizacija in priprava napadov, izvajanje obveščevalne dejavnosti, nabava orožja in druge opreme za teroristične organizacije tako velik zalogaj, da ga ne bodo kar tako zavrgle. Tako kot vojska in policija se namreč tudi one učijo iz napak, načrtujejo ter izpopolnjujejo taktike in tehnike.
Poleg tega imamo na drugi strani še nevarnost napadov tako imenovanih samotnih volkov, za katere pogosto prevzamejo odgovornost teroristične organizacije, "pri čemer pa je težko reči, ali so te resnično v ozadju napadov, saj je napadalec tako ali tako mrtev in ne bo povedal, kaj je bil pravi vzrok napada".
Se da terorizem ustaviti?
"Odkrito povedano, terorizma ne moremo preprečiti. Sprejeti moramo, da je to del življenja. Ne da se ga ustaviti. Poznamo ga že od antike, čeprav ga takrat niso tako poimenovali. Lahko pa okrepimo varnostne službe, postopke in odzive. Ljudje morajo tudi sami prevzeti odgovornost za svojo varnost, ne le da hodijo okrog, strmijo v telefone ali celo snemajo kriminalna dejanja, bližje pa nočejo stopiti in pomagati, ker se bojijo odgovornosti. Do določene mere to razumem, saj to ni za vsakogar, vendar moramo zato vrniti avtoriteto oboroženim silam vsake države, kot so policija in vojska, ker so oni pripravljeni tvegati svoja življenja," je prepričan Byrne.
Meni, da sta pri omejevanju terorizma ključnega pomena večje zavedanje sveta okoli nas in odgovornost za lastno varnost: "Preveč smo nalepljeni na družabna omrežja in telefone, na drugi strani pa ne poznamo niti sosedov. Potem pa se sprašujemo, če se bodo razstrelili, ker imajo drugačno barvo kože."
"Ljudje morajo tudi sami prevzeti odgovornost za svojo varnost, ne le da hodijo okrog, strmijo v telefone ali celo snemajo kriminalna dejanja, bližje pa nočejo stopiti in pomagati, ker se bojijo odgovornosti."
"Pojma nimamo, kdo so ti ljudje"
"Terorizem je globalni fenomen, ki je iz leta v leto v porastu. Če pogledamo geopolitično situacijo v svetu, vidimo, da imamo vedno več več vojn, od Ukrajine, zdaj tudi Sudana, do drugih manjših regionalnih konfliktov. Nedavno se je končala vojna v Afganistanu, imeli smo Irak, vzpon islamskih terorističnih organizacij Islamska država in al Šabab ter drugih terorističnih skupin. V zadnjih letih smo doživeli rast migracij, ki so bile, iskreno povedane, nekontrolirane. Tisoče moških v 'bojnih letih' je prišlo v Evropo brez dokumentov," pravi Byrne in dodaja:
"Pojma nimamo, kdo so ti ljudje. Ko pridejo v Evropo, jim izdamo dokumente, pri čemer se lahko samopoimenujejo kot Mohamed, Patrik, John ali pa karkoli drugega, a nihče ne more preveriti, kdo so v resnici. V Španiji, Veliki Britaniji in na Irskem imamo primere, ko ljudje trdijo, da prihajajo iz določenega dela sveta, pri čemer se s tem ne skladata niti njihov izgled niti jezik, ki ga govorijo, ampak zaradi spoštovanja človekovih pravic moramo to sprejeti. Vrnili smo se 200 let v preteklost, ko so potekale množične migracije brez potnih listov."
In kako velik problem je vse to za Slovenijo? "Irska je otok in vsi morajo tja priti z letalom ali ladjo. Vi ste sredi Evrope, pri vas lahko gredo samo čez mejo. Menim, da je to, ob upoštevanju masovnih nedokumentiranih migracij, potencialno velik problem," odgovarja Byrne.
Vedno manjše spoštovanje policije in vojske
Ob tem tem Byrne opozarja tudi na vedno manjše spoštovanje uradnih oseb oziroma policije in vojske: "Ni več spoštovanja do uniforme, tako kot včasih, ko smo mi odraščali. Zato imamo velike težave pri pridobivanju ljudi za zaposlitev v policiji in vojski, ker to ne veljajo več za 'kul' službe." Kot dodatne okoliščine, ki otežujejo delo policistov, je izpostavil še uporabo mobilnih telefonov s strani posameznikov, ki snemajo kraje zločinov ali pa med snemanjem celo izzivajo policiste z besedami "ni se mi treba identificirati, ne moreš me aretirati".
V državah, kot je Irska, so policisti brez strelnega orožja, kar prav tako lahko v določenih okoliščinah predstavlja težavo. "Jaz sem bil kot policist neoborožen. Samo s sprejem sem se moral soočiti z ljudmi z avtomatskimi puškami, mačetami in noži," svoje izkušnje opisuje Byrne.
"Pojma nimamo, kdo so ti ljudje. Ko pridejo v Evropo, jim izdamo dokumente, pri čemer se lahko samopoimenujejo kot Mohamed, Patrik, John ali pa karkoli drugega, a nihče ne more preveriti, kdo so v resnici."
Na konferenci so obravnavali trenutne izzive na področju globalne varnosti in zaščite s posebnim poudarkom na prvem odzivu na nasilje z množičnimi žrtvami. Takšni napadi so žal postali pogostejši v sodobni družbi, saj so posledica številnih razlogov, od ustrahovanja v šoli ali na delovnem mestu do terorizma.
33