"Nastopil je trenutek. Ta spopad bo kot covid."

"Ko je ob 5. uri zjutraj pozvonil telefon, da bombardirajo Kijev, sem imel občutek, da vstopamo v novo obdobje v zgodovini," je nadaljeval Borrell.

Glavni cilj je vzpostavitev celinskega energetskega omrežja

Izpostavil je, da bo vojna posledice pustila ne le Ukrajini, temveč tudi Evropi. "Posledice bodo oblikovale evropsko politiko v prihodnjih letih in desetletjih. Gospodarstvo bo imelo posledice. Potrebujemo makroekonomske in tehnične ukrepe. Gre za zgodovinsko nalogo, katere cilj je težko dosegljiv," je pojasnil, ob tem pa opozoril, da se je Evropska unija te naloge lotila prepozno. "A bolje pozno kot nikoli. Utišati moramo ruski diskurz in spodbujati svojega," je dodal. 

"Moramo razmisliti, kako bomo nadaljevali. Več prizadevanj moramo vložiti v našo varnost in obrambo. Vesel sem, da je tudi Nemčija storila korak v to smer," je še dejal. 

Nekaj konkretnih ukrepov, ki jih bo morala sprejeti Evropa, je naštela tudi današnja osrednja govornica, estonska predsednica vlade Kaja Kallas. "V Evropski uniji bomo morali zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije, hitro uskladiti ukrajinsko energetsko omrežje s preostalo Evropo, torej vzpostaviti celinsko energetsko omrežje. Cilj dveh odstotkov BDP mora postati minimalna zahteva, osredotočiti pa se moramo tudi na tiste zmogljivosti, ki so predrage za nekatere države članice. Rusija ima na primer ogromno vojaško silo, vendar mi lahko tekmujemo s kakovostno vojaško silo," je pojasnila Kallasova. 

🖊️ My full speech @Europarl_EN: https://t.co/UNQAxhQ3Ql

Bottom-line: we need to keep supporting those fighting for #Ukraine’s independence. Our world will not return to the status quo ante and Russia’s relationship with the outside world will be different. #StandWithUkraine pic.twitter.com/U2xjcOKwqX

— Kaja Kallas (@kajakallas) March 9, 2022

Štiri države posredno podpirajo rusko invazijo na Ukrajino 

"Čas po vojni pa ne bo odvisen samo od Evrope, ampak tudi od preostalega dela sveta," je ocenil Borrell in povedal, da je 141 držav obsodilo ruska dejanja, samo štiri ne, med njimi tudi Severna Koreja. Te države so se pri glasovanju vzdržale, je povedal Borrell in sklenil, da je s temi državami treba okrepiti vezi in jih prepričati v nasprotno. 

Da je pred Evropo in svetom obdobje negotovosti, je menila tudi estonska predsednica vlade. "Odnosi med Rusijo in preostalim svetom bodo drugačni. Evropski odnos do varnosti se bo spremenil. Govorili bomo o času pred tem in po tem."

V nasprotju z Borrellom Kallasova trdi, da se je EU odzvala hitro, in sicer s tremi svežnji evropskih sankcij: zamrznitvijo sredstev, odstranitvijo Rusije iz sistema Swift, zaprtjem kanala dezinformacij. Prav tako so članice EU Ukrajini poslale pol milijarde evrov v obliki orožja. "Evropska unija se je odzvala izjemno hitro in enotno. To je presenetilo Putina. Državljani so odprli svoje denarnice, srca, domove za Ukrajince. Sem otrok deportirancev, zato vem, kako je to, kako se počutijo Ukrajinci," je pojasnila Kallasova. 

Tako je Ukrajinka uničila vojaški dron

"Dva sta potrebna za mir in samo eden je potreben, da se sproži vojna," je še povedal Borrell in dodal, da je "Putinov mentalni univerzum popolnoma drugačen od našega. Putin je menil, da je Ukrajina šibka, podložna, a se je izkazala za močno. Menil je, da lahko njegova vojska v nekaj dneh pokori Ukrajino."

In Kyiv a woman knocked down a Russian drone from a balcony with a jar of cucumbers. How did they expect to occupy this country?

— Liubov Tsybulska (@TsybulskaLiubov) March 5, 2022

Moč Ukrajine je izpostavila tudi predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola. "Borijo se za svojo državo, za svojo usodo. Ukrajinske vojaške sile se upirajo, česar Putin zagotovo ni pričakoval, ukrajinski kmetje vlečejo nazaj ruske tanke, ki so jih zajeli, ukrajinska ženska pa je vrgla kozarec kumaric v vojaški dron in ga uničila. 

To ni vojna proti Rusom, temveč vojna proti Putinu

Tako Borrel kot Kallasova sta se obrnila proti ruskim prijateljem in poudarila: "Ne borimo se proti vam, dragi Rusi, ampak proti Putinu in njegovemu režimu." Prepričana sta, da se tega zaveda na tisoče Rusov, ki se proti Putinu borijo na protestih. Vemo, da se dogaja cenzura, da grozijo novinarjem, da omejujejo živila, in temu moramo narediti konec," je poudarila Kallasova. Borrell je med drugim spomnil, da ima Evropska unija na seznamu za sankcije več kot sto posameznikov, po današnjem zasedanju parlamenta pa jih bo še več. 

"Imperij zla in zapor narodov"

Po mnenju številnih so na Putinovem seznamu tudi baltske države, med njimi Estonija, ki ima z Rusijo 300 kilometrov dolgo mejo in je ena prvih držav, ki je Ukrajini poslala orožje.

Putin bi namreč spet rad vzpostavil nekdanji sovjetski imperij, to pa je, kot je dejala ena od poslank, "imperij zla in zapor narodov". "Estonci imamo izkušnje z deportacijo in Rusijo. Rdeča armada je bombardirala Talin," je spomnila Kallasova, ki meni, da "bo to potovanje na dolgi rok, pri čemer bomo morali izkazati strateško potrpežljivost. Putin nas bo spet preizkušal."

Poslanci soglasno: Potrebna je energetska osamosvojitev  

Številni prisotni so se strinjali s trditvami Borrella in Kallasove: zmanjšati je treba porabo energije, vlagati v obnovljive vire in se energetsko osamosvojiti od Rusije. Mnogi so podprli tudi poziv k dodatni vojaški pomoči in čimprejšnje sprejetje Ukrajine v Evropsko unijo. "Zoper Putina se moramo organizirati," so dejali. Kljub temu nekateri vendarle menijo, da pospešen sprejem Ukrajine v EU ni prava pot. "To situacijo moramo eskalirati, a ostati nevtralni. Avstrija je nevtralna država," je menil eden od poslancev. 

"Naveličani smo poslušati, da Madžarska ni dovolj solidarna. Prosim, da to takoj končate. Putin je Hitler 21. stoletja. Ukrajina potrebuje našo politično zaščito, nemudoma ji moramo ponuditi članstvo v Evropski uniji. Ne smemo se bati Rusije," je dejala madžarska predstavnica, Kallasova pa sklenila, da sprejem Ukrajine v Evropsko unijo ni provociranje Rusije, ampak moralna dolžnost.

Številni poslanci so v svojih govorih izpostavili prejšnja neuspešna prizadevanja EU za krepitev svojih obrambnih zmogljivosti. Pozdravili so novi strateški kompas za zagotavljanje varnosti v EU in pozvali k skupnemu prizadevanju za napredek Evropske obrambne unije. Pri tem so države članice pozvali, naj svoje obljube preoblikujejo v resničnost. Poudarili so tudi, da mora EU uvesti ustrezen migracijski sistem za sprejem beguncev.

Nekateri poslanci so poudarili, da vlaganje v varnost pomeni več kot le porabo denarja za vojsko, na primer vključuje podporo za kritično infrastrukturo, kibernetsko odpornost. Drugi so pozvali k učinkovitejšim sankcijam proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in njegovim oligarhom, večji davčni preglednosti in potrebi po upočasnitvi oborožitvene tekme.

Novice Šefica nemške diplomacije zaradi napetosti prihaja v BiH

Novice Vrnitev Sovjetske zveze? V Rusiji pozivi k nacionalizaciji tujih tovarn.

Novice Veleposlaniki v podporo Ukrajini: Vsak od nas lahko pomaga #video

Novice Ukrajinska pisateljica: "Novi Hitler nadaljuje tam, kjer je prejšnji končal"