Sreda, 7. 1. 2026, 17.27
1 mesec, 1 teden
Najstarejša kremacija v Afriki: skrivnostna ženska z gore Hora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
Manjkajoči deli lobanje in zob pri kremirani ženski nakazujejo, da so glavo pred sežigom morda odstranili in shranili kot spomin, saj bi sicer naleteli na fragmente zob in lobanjskih kosti, ki se običajno ohranijo pri kremacijah. Ekipa antropologov je tudi izključila možnost, da je bila ženska žrtev kanibalizma, ker so se rezne sledi razlikovale od vzorcev na živalskih kosteh z najdišča.
Na severu Malavija so arheologi pod naravnim previsom gore Hora odkrili ostanke najstarejše znane kremacijske grmade v Afriki, stare približno 9500 let, razkriva študija, objavljena v reviji Science Advances. Kaže na presenetljivo kompleksne pogrebne obrede zgodnjih lovcev in nabiralcev, povzema CNN.
Arheologi so preučili posmrtne ostanke, najdene v Malaviju, in odkrili, da so na tem območju že pred desetimi tisočletji poznali upepelitev.
Forenzična analiza fragmentov kosti rok in nog je pokazala, da gre za žensko, staro med 18 in 60 leti, visoko manj kot 150 centimetrov.
Ostanki kažejo na kompleksnost rituala, saj je bila kremacija zahteven podvig. Za grmado so porabili okoli 30 kilogramov suhega lesa, ogenj pa je gorel več dni pri temperaturah nad 500 stopinj Celzija.
Izkopavanja na najdišču med letoma 2016 in 2019 so razkrila velik nasip iz pepela, velik približno kot zakonska postelja, ki je vseboval dva skupka fragmentov človeških kosti, na katerih so bili vidni vzorci zažiganja.
Na kosteh so namreč našli sledi rezov, kar kaže, da so meso pred sežigom odstranili z okostja. Manjkajoči deli lobanje in zob nakazujejo, da so glavo pred sežigom morda odstranili in shranili kot spomin, saj bi sicer naleteli na fragmente zob in lobanjskih kosti, ki se običajno ohranijo pri kremacijah. Ekipa antropologov je tudi izključila možnost, da je bila ženska žrtev kanibalizma, ker so se rezne sledi razlikovale od vzorcev na živalskih kosteh z najdišča.
Posmrtni ostanki tudi kažejo na izjemnost obreda, saj gre za edino kremacijo na tem najdišču, kjer so sicer mrtve pokopavali na običajen način. To kaže, da je bila ženska deležna posebne obravnave bodisi zaradi svojega statusa bodisi zaradi nenavadnih okoliščin smrti.
Kompleksni obredi
Najdišče Hora 1, ki je pod naravnim balvanskim previsom in je dovolj veliko, da bi lahko sprejelo 30 ljudi, je bilo naseljeno že pred 21 tisoč leti. Zanimanje znanstvenikov je najdišče pritegnilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ga odkrili, po izkopaninah pa ugotovili, da gre za pokopališče lovcev in nabiralcev. Novejše raziskave, ki so se začele leta 2016, so pokazale, da so ljudje kraj naselili pred približno 21 tisoč leti, svoje mrtve pa tam pokopavali v obdobju pred od 8 do 16 tisoč leti.
Raziskovalci verjamejo, da je bila gora Hora pomemben naravni spomenik in kraj kolektivnega spomina. Dokazi o velikih ognjih pred in po kremaciji kažejo, da so se ljudje tisočletja vračali na ta kraj in poustvarjali rituale, ki so se prenašali z ustnim izročilom.
Odkritje izpodbija stereotipe o preprostosti starodavnih lovcev in nabiralcev. Potrjuje, da so imeli že pred 10 tisoč leti napredne sisteme prepričanj, visoko stopnjo družbene organizacije in da so imeli bogate in raznolike načine ravnanja z mrtvimi.
Težava pri razumevanju lovsko-nabiralnih družb sicer izhaja iz dejstva, da za seboj niso pustili velikih naselij. Preučevanje drugih naravnih najdišč skalnih formacij, ki so morda nudila zavetje lovcem in nabiralcem po vsej regiji, in celo ponovni obisk starih muzejskih zbirk bi lahko osvetlilo raznoliko kulturno življenje, ki so ga živeli.
