Mesec žensk
Sreda, 4. 3. 2026, 19.02
3 tedne, 4 dni
Letošnje nagrajenke programa L’Oréal-UNESCO 2026
Te tri mlade slovenske znanstvenice so letos ocenjevalce najbolj prepričale
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,01
Letošnje slovenske nagrajenke projekta L'Oreal-UNESCO Za ženske v znanosti so Živa Alif, Dan Marinič in Nina Murks.
Podnebje, okolje in zdravstvo: to so raziskovalna področja, na katerih delujejo tri letošnje slovenske nagrajenke programa L'Oreal-UNESCO Za ženske v znanosti.
Letošnje nagrajenke Živa Alif, Dana Marinič in Nina Murks delujejo vsaka na svojem področju, a je njihov skupni imenovalec, da njihove raziskave naslavljajo nekatere izmed najbolj perečih izzivov današnjega časa. Živa Alif odkriva, kako ohraniti naravo v intenzivnem kmetijstvu, Dana Marinič išče odgovore na vprašanje, kako iz ozračja odstraniti ogljikov dioksid, Nina Murks pa razvija računalniške modele za boljše razumevanje človeškega gibanja.
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar
Nagrajenke so priznanje prejele na prireditvi na ljubljanskem gradu, kjer sta jih med drugimi pozdravila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in minister za visoko šolstvo Igor Papič. Predsednica je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da znanost brez žensk ne more ponuditi celovitih odgovorov na podnebne in tehnološke izzive, minister pa, da zakonodaja sicer že zahteva enakost spolov, vendar so za dejanske spremembe potrebni sistemski ukrepi in vidnost uspešnih raziskovalk.
Živa Alif: zgolj ekologija ne zadošča za učinkovite ukrepe.
Živa Alif je v svojem doktorskem delu na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani raziskovala, kaj oblikuje ravnanje kmetov do narave. Z vidika ekonomike naravnih virov se je usmerila na odločanje o ohranjanju in obnovi krajinskih značilnosti visoke naravne vrednosti v intenzivnih kmetijskih območjih.
Živa Alif je raziskovala, kaj oblikuje ravnanje kmetov do narave.
Evropski kmetijski ekosistemi namreč sodijo med najbolj ogrožene, kar velja zlasti za travniške habitate, ker intenzifikacija rabe tal povzroča poenotenje krajine in upad vrst. V svojem delu poudarja, da ekologija sicer ponuja znanje o potrebah vrst, a obenem opozarja, da brez razumevanja človeškega vedenja učinkovitih ukrepov ni mogoče oblikovati. Zato je v raziskavi združila ekonomske modele, psihološke pristope in analizo javnih politik z namenom oblikovanja učinkovitih kmetijsko-okoljskih ukrepov za dolgoročno zagotavljanje trajnostnega kmetovanja.
Dana Marinič: učinkovitejše neposredno odstranjevanje ogljikovega dioksida
Kako neposredno zajeti ogljikov dioksid iz zraka? Odgovor na to vprašanje, ki prispeva k odstranjevanju izpustnega ogljikovega dioksida in s tem tudi k manjšanju vzrokov podnebnih sprememb išče Dana Marinič s Kemijskega inštituta, ki ob tem razvija napredne vezivne snovi in pripadajoče procese.
Dana Marinič razvija snovi in postopke za učinkovito in bistveno cenejše neposredno odstranjevanje ogljikovega dioksida iz zraka.
Razpoložljiva tehnologija sicer že omogoča odstranjevanje ogljikovih izpustov neposredno iz atmosfere, celo iz razpršenih virov, kot sta promet in kmetijstvo, a je še vedno energetsko potratna in draga – okoli 600 evrov na tono ogljikovega dioksida. Z optimizacijo aminofunkcionaliziranih vezivnih snovi (sorbentov) in dinamičnim modeliranjem si mlada znanstvenica prizadeva izboljšati učinkovitost procesa in drastično znižati na manj kot sto evrov na tono.
Nina Murks: algoritmi, EMG in prihodnost rehabilitacije
Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je svojo doktorsko disertacijo pripravila Nina Murks. Na presečišču računalništva, nevroznanosti in medicine razvija metode za analizo biomedicinskih signalov EMG in EEG ter raziskuje, kako možgani nadzorujejo mišice.
Nina Murks opravlja raziskave na presečišču računalništva, nevroznanosti in medicine.
Poudarek njenega dela je na optimizaciji filtrov motoričnih enot in preučevanju časovne dinamike kortikomišične sklopljenosti. Pri tem z naprednimi algoritmi iz električnih signalov izlušči informacije, ki jih klasične metode ne zaznajo. Priložnosti so številne in pomembne za izboljšanje kakovosti življenja, od rehabilitacije po poškodbah in nevroloških boleznih do razvoja naprednih protez ter vmesnikov človek–stroj.
Ženske v znanosti počasneje napredujejo
Čeprav po podatkih Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost za leto 2024 ženske predstavljajo nadpolovični (natančneje 53-odstotni) delež, delež rednih profesorjev ne sledi temu trendu, saj je med njimi žensk komaj 38 odstotkov.
Razkorak je tudi pri plačah, saj je plačna vrzel v znanstvenoraziskovalnem sektorju 11 odstotkov v korist moških.
Dve desetletji podpore mladim raziskovalkam
Nacionalni program Za ženske v znanosti, ki ga izvajata L'Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, poteka od leta 2006 in je do zdaj podprl 58 mladih slovenskih znanstvenic. V svetovnem merilu deluje ta program od leta 1998 in je v tem času prepoznal in nagradil več kot 4.900 raziskovalk v več kot 140 državah. Med njimi se jih je sedem vpisalo med prejemnice in prejemnike Nobelovih nagrad.
Letošnje slovenske prejemnice priznanja Za ženske v znanosti bodo prejele po pet tisoč evrov nagrade, nagrada za celotno družbo pa je, da izsledki njihovih raziskav pomenijo še kakšen korak več pri zagotavljanju boljše in varnejše kakovosti življenja za čim več ljudi.
