Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

David Kos

Torek,
8. 10. 2024,
18.53

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,49

Natisni članek

Natisni članek

Rusija trojanski konj ladja

Torek, 8. 10. 2024, 18.53

1 mesec, 1 teden

Na severu Evrope trepetajo pred ruskim trojanskim konjem #video

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,49

Poškodovane ladje MV Ruby, ki je trenutno ob severni obali Evrope in prevaža umetno gnojilo iz Rusije, ne želi sprejeti nobeno pristanišče. Bojijo se namreč, da gre za potencialnega ruskega trojanskega konja, ki bi lahko v Evropi uresničil scenarij silovite eksplozije v libanonskem Bejrutu pred štirimi leti.

Tovorna ladja Ruby, ki je v lasti ladijskega prevoznika Ruby Enterprise z Malte, je avgusta letos v pristanišču Kandalakša na severozahodu Rusije natovorila 20 tisoč ton amonijevega nitrata. Ta se uporablja za izdelavo gnojil, pa tudi za izdelavo eksploziva.

Ladja je kmalu po izplutju nasedla, a so jo rešili, pri tem pa so se poškodovali trup, krmilo in elisa. To ji je preprečilo dolgo pot do Afrike, kamor je bila prvotno namenjena. Več tednov že pluje ob severnozahodni evropski obali in zaman išče gostoljubje pristanišča, ki bi 180-metrski ladji omogočilo nujno popravilo, poročajo tuji mediji.

Plavajoča megabomba

A nobeno evropsko pristanišče je zaradi potencialno eksplozivnega tovora ne želi sprejeti. Litovski veleposlanik v Veliki Britaniji Eitvidas Bajarunas je ruski tovor celo poimenoval "plavajoča megabomba".

Eksplozije v Libanonu
Novice Libanon po eksplozijah: "Mrtvi in ranjeni so vsepovsod" #foto #video

Ladja ima namreč na krovu sedemkrat večjo količino amonijevega nitrata, kot ga je bilo shranjenega v bejrutskem pristanišču, kjer je leta 2020 povzročil eksplozijo epskih razsežnosti. Ta je stresla celoten Libanon, eksplozijo so zaznali tudi v Turčiji, Siriji, Palestini, Jordaniji, Izraelu, Cipru in nekaterih delih Evrope. Terjala je več kot 200 življenj, sedem tisoč ljudi je bilo ranjenih, materialna škoda pa je znašala neverjetnih 15 milijard dolarjev (okoli 13,7 milijarde evrov). Po nekaterih navedbah velja celo za eno najmočnejših naključnih umetnih nejedrskih eksplozij v človeški zgodovini.

Silovita eksplozija amonijevega nitrata v pristanišču v Bejrutu avgusta leta 2020. Za posledicami je umrlo več kot 200 ljudi, več tisoč je bilo ranjenih. | Foto: Reuters Silovita eksplozija amonijevega nitrata v pristanišču v Bejrutu avgusta leta 2020. Za posledicami je umrlo več kot 200 ljudi, več tisoč je bilo ranjenih. Foto: Reuters Evropske oblasti skrbi, da bi ladja lahko bila trojanski konj, ki bi sabotiral katerega od nič hudega slutečih evropskih pristanišč. "Ko imamo opravka z Rusijo ali drugimi akterji neprijateljskih držav, imamo vedno v mislih to možnost," je, potem ko je premierka Litve Ingrida Simonyte povedala parlamentu, da ladji ne bo dovolila vplutja, dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Dokazov o zlonamernih namenih sicer niso našli, a tveganje je bilo kljub temu preveliko.

Pristan ji je odrekla celo Malta, kjer je ladja registrirana

Podobne strahove ob pristanku ladje vzbuja tudi med evropskimi voditelji. Posadka ladje je na primer v začetku septembra skušala vpluti na Norveško, kjer so jo pred mestom Tromso pregledali ladijski inšpektorji. "Poškodovano ima krmilo in eliso ter ima nekaj razpok v trupu, a je sposobna za plovbo. Kolikor vemo, škoda ni vplivala na tovor na krovu," je za britanski časnik The Times povedal tiskovni predstavnik norveških oblasti. Tri dni kasneje je Ruby izginila izpred norveške obale.

Tovorna ladja Kathrin
Novice Malta prepovedala vplutje ladji Kathrin

Pot je nadaljevala proti Litvi. Toda majhna baltska država, ki zaradi zgodovinske okupacije pod takratno Sovjetsko zvezo z Rusijo nima prijateljskih vezi, jo je prav tako zavrnila. Po besedah direktorja luške uprave je razlog zavrnitve potencialno nevaren tovor.

Vplutje ji je zavrnila celo Malta, čeprav pluje pod malteško zastavo. Oblasti so ji pristanek dovolile le pod pogojem, da se znebi tisoče ton amonijevega nitrata, piše The Times.

Konec septembra se je zasidrala v Dovrski ožini, kjer čaka na primerne vremenske razmere za točenje goriva.

Ne spreglejte