Na severu Evrope trepetajo pred ruskim trojanskim konjem #video

Tovorna ladja Ruby, ki je v lasti ladijskega prevoznika Ruby Enterprise z Malte, je avgusta letos v pristanišču Kandalakša na severozahodu Rusije natovorila 20 tisoč ton amonijevega nitrata. Ta se uporablja za izdelavo gnojil, pa tudi za izdelavo eksploziva.

Ladja je kmalu po izplutju nasedla, a so jo rešili, pri tem pa so se poškodovali trup, krmilo in elisa. To ji je preprečilo dolgo pot do Afrike, kamor je bila prvotno namenjena. Več tednov že pluje ob severnozahodni evropski obali in zaman išče gostoljubje pristanišča, ki bi 180-metrski ladji omogočilo nujno popravilo, poročajo tuji mediji.

Still the MV Ruby sits near London, still no word from officials. Still near the sunken WW2 sunken munitions ship. With storms approaching the UK for the next 2 weeks. 🤔#mvruby #ssrichardmontgomery #ammonianitrate #kent pic.twitter.com/xyBzlOmyeI

— Lynx.Totem (@LynxTotem) October 1, 2024

Plavajoča megabomba

A nobeno evropsko pristanišče je zaradi potencialno eksplozivnega tovora ne želi sprejeti. Litovski veleposlanik v Veliki Britaniji Eitvidas Bajarunas je ruski tovor celo poimenoval "plavajoča megabomba".

Novice Libanon po eksplozijah: "Mrtvi in ranjeni so vsepovsod" #foto #video

Ladja ima namreč na krovu sedemkrat večjo količino amonijevega nitrata, kot ga je bilo shranjenega v bejrutskem pristanišču, kjer je leta 2020 povzročil eksplozijo epskih razsežnosti. Ta je stresla celoten Libanon, eksplozijo so zaznali tudi v Turčiji, Siriji, Palestini, Jordaniji, Izraelu, Cipru in nekaterih delih Evrope. Terjala je več kot 200 življenj, sedem tisoč ljudi je bilo ranjenih, materialna škoda pa je znašala neverjetnih 15 milijard dolarjev (okoli 13,7 milijarde evrov). Po nekaterih navedbah velja celo za eno najmočnejših naključnih umetnih nejedrskih eksplozij v človeški zgodovini.

Silovita eksplozija amonijevega nitrata v pristanišču v Bejrutu avgusta leta 2020. Za posledicami je umrlo več kot 200 ljudi, več tisoč je bilo ranjenih. Foto: Reuters Evropske oblasti skrbi, da bi ladja lahko bila trojanski konj, ki bi sabotiral katerega od nič hudega slutečih evropskih pristanišč. "Ko imamo opravka z Rusijo ali drugimi akterji neprijateljskih držav, imamo vedno v mislih to možnost," je, potem ko je premierka Litve Ingrida Simonyte povedala parlamentu, da ladji ne bo dovolila vplutja, dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Dokazov o zlonamernih namenih sicer niso našli, a tveganje je bilo kljub temu preveliko.

Pristan ji je odrekla celo Malta, kjer je ladja registrirana

Podobne strahove ob pristanku ladje vzbuja tudi med evropskimi voditelji. Posadka ladje je na primer v začetku septembra skušala vpluti na Norveško, kjer so jo pred mestom Tromso pregledali ladijski inšpektorji. "Poškodovano ima krmilo in eliso ter ima nekaj razpok v trupu, a je sposobna za plovbo. Kolikor vemo, škoda ni vplivala na tovor na krovu," je za britanski časnik The Times povedal tiskovni predstavnik norveških oblasti. Tri dni kasneje je Ruby izginila izpred norveške obale.

Novice Ladje z eksplozivom za Izrael noče sprejeti niti Malta

Pot je nadaljevala proti Litvi. Toda majhna baltska država, ki zaradi zgodovinske okupacije pod takratno Sovjetsko zvezo z Rusijo nima prijateljskih vezi, jo je prav tako zavrnila. Po besedah direktorja luške uprave je razlog zavrnitve potencialno nevaren tovor.

Vplutje ji je zavrnila celo Malta, čeprav pluje pod malteško zastavo. Oblasti so ji pristanek dovolile le pod pogojem, da se znebi tisoče ton amonijevega nitrata, piše The Times.

Konec septembra se je zasidrala v Dovrski ožini, kjer čaka na primerne vremenske razmere za točenje goriva.