Sobota, 10. 5. 2025, 18.56
4 minute
Portret predsednika Srbije Aleksandra Vučića
Mladi Vučić: odličen študent, razgrajač pri Delijah, najboljši učenec haaškega obsojenca

Aleksandar Vučić leta 2008.
Bilo mu je le deset let, ko se je prvič pojavil v javnosti. Do nedavnega nesporni vladar Srbije Aleksandar Vučić, katerega oblast že več kot pol leta načenjajo študentski protesti, je že kot deček v oddaji na državni televiziji govoril o dveh temah, ki sta zaznamovali njegovo prihodnjo pot – o zmagovanju in o nogometu oziroma Crveni zvezdi, katere strastni navijač je še danes. Čeprav je nezadovoljstvo z oblastjo, ki jo pooseblja, prodrlo v skoraj vse pore družbe, tudi v provincialna mesteca, se predsednik ne predaja. Takšno držo je zaznati že v njegovi mladosti, ki so jo zaznamovali študij prava, "kariera" v Delijah Crvene zvezde in ultranacionalizem njegovega političnega očeta, haaškega obsojenca Vojislava Šešlja, enega glavnih podpihovalcev vojn v nekdanji Jugoslaviji.
Vučić in Tito
Desetletni Vučić, ki kot predsednik tudi večkrat na dan nastopa v pogovornih oddajah na njemu naklonjenih televizijah, je v oddaji Trezor na srbski državni televiziji nastopil leta 1980, torej v letu, ko se je poslovil še en nesporni vladar ne le Srbije, ampak tudi Jugoslavije, Josip Broz Tito.
Na usodnem nogometnem derbiju
Le deset let po smrti komunističnega voditelja, ki je več desetletij spretno krmaril med čermi večnacionalne države in imel kot ustanovitelj gibanja neuvrščenih pomembno vlogo v mednarodni skupnosti, se je 20-letni Vučić znašel na nogometni tekmi, ki je bila eden od sprožilcev mednacionalnih konfliktov, razpada Jugoslavije in kasnejših vojn na Balkanu. 13. maja 1990 bi morali v Zagrebu odigrati derbi jugoslovanskega prvenstva med zagrebškim Dinamom in beograjsko Crveno zvezdo, a se je sprevrgel v navijaško divjanje na stadionu, tekma pa ni bila odigrana.
Med mladimi huligani v "lovu" na Albance
O Vučićevi "karieri" med nogometnimi huligani je junija 2023 v članku New York Timesa govoril nekdanji član Delij, ki ni želel biti imenovan in v besedilu nastopa z začetnico B. Dejal je, da je bil med mladimi huligani tudi Vučić. Po eni od tekem so šli na lov za Albanci v Beogradu in se znašli v uličnem pretepu. "Moram vam povedati – zdaj ga ne maram, a takrat je bil pogumen, pogumen v pretepu," je dejal B. za New York Times.
Crvena zvezda kot varuh pravoslavja
"Stadioni so bili žarišče etničnega nacionalizma, ki je uničil Jugoslavijo. Ta nasilna čustva so oblikovala Vučića in njegove sopotnike," analizira ameriški časnik, ki citira tudi direktorja Crvene zvezde Zvezdana Terzića, da ne gre zgolj za nogometni klub, ampak da je Crvena zvezda tudi ideologija, filozofija in narodni simbol. "Crvena zvezda je varuh srbske identitete in pravoslavne vere," je Terzić leta 2018 dejal za francoski časnik Le Mond.
Izboren študent prava
Kot piše v Vučićevi uradni biografiji, je bil rojen 5. marca 1970 v Beogradu, končal je gimnazijo v Zemunu in pravno fakulteto v Beogradu, kjer je diplomiral leta 1994. Po navedbah srbskih medijev je bil eden od najboljših študentov svoje generacije, njegova povprečna ocena je bila 9,44.
Aleksandar Vučić se je politične obrti učil od ultranacionalista Vojislava Šešlja.
Meteorski politični vzpon
Že med študijem je vstopil v politiko in takoj doživel meteorski vzpon. Kot 23-letnik se je pridružil skrajno desni Srbski radikalni stranki in bil še isto leto izvoljen za poslanca v parlamentu. Le leto pozneje je postal generalni sekretar stranke ultranacionalista Vojislava Šešlja.
Deportacije Hrvatov
Ta je bil leta 2018 v Haagu obsojen zaradi zločinov proti človečnosti. Pravni naslednik Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ga je obsodil na deset let zapora zaradi njegove vloge pri spodbujanju deportacij iz vasi Hrtkovci v Srbiji, kjer živi hrvaška manjšina.
"Pripravljal sem ga za eno od ključnih osebnosti v stranki. 'Forsiral' sem ga, kadarkoli je bilo mogoče. Ko je bilo treba pripraviti govor na pogrebu Slobodana Miloševića, nisem rekel takratnemu namestniku Tomislavu Nikoliću, govori v mojem imenu, ampak sem dejal, dajmo Vučić, ti to opravi. Povedal sem mu okvirne misli, on pa je sestavil govor. Zakaj? Da bi bil on v ospredju."
Miloševićev hujskač
Vučić je bil v 90. letih znan po številnih hujskaških izjavah, med drugim je med vojno v BiH dejal, da bodo za enega Srba ubili sto muslimanov. Leta kasneje se je od te izjave distanciral. Čeprav je bila Srbska radikalna stranka (SRS) večji del 90. let v opoziciji, je pri podpihovanju nacionalizma prav prišla tudi takratnemu nespornemu vladarju Srbije Slobodanu Miloševiću.
Čeprav je bila Srbska radikalna stranka večji del 90. let v opoziciji, je pri podpihovanju nacionalizma prav prišla tudi takratnemu nespornemu vladarju Srbije Slobodanu Miloševiću.
Minister, ki tlači opozicijske medije
Ko se je konec 90. let pritisk Zahoda na njegov režim stopnjeval, je SRS vstopila v vlado. Šlo je tudi za novo prelomnico v karieri Vučića, ki je leta 1998 z 28 leti postal minister za informiranje. V njegovem času so bili mediji pod hudim pritiskom, številni so nehali izhajati zaradi visokih denarnih kazni, težke razmere pa so se stopnjevale v letu 1999, ko je zveza Nato bombardirala Srbijo zaradi pregonov Albancev na Kosovu.
Umor očeta
Po padcu Miloševića in demokratičnih spremembah leta 2000 se je začela druga faza njegove politične kariere, ki jo je preživel v opoziciji. Ključ za uspeh pri pohodu na oblast je bil simbolni umor njegovega političnega očeta Vojislava Šešlja, ki se je leta 2003 predal haaškemu sodišču in stranko vodil iz pripora.
Preobrazba v Evropejca
Vučić je leta 2008 skupaj s Tomislavom Nikolićem ustanovil novo stranko – Srbsko napredno stranko (SNS), ki je pod vodstvom Nikolića zmagala na predsedniških in parlamentarnih volitvah leta 2012. Recept za uspeh je bila preobrazba SNS v proevropsko in konservativno stranko z močnim pridihom populizma.
Vučić je leta 2008 skupaj s Tomislavom Nikolićem ustanovil novo, Srbsko napredno stranko, ki je pod vodstvom Nikolića zmagala na predsedniških in parlamentarnih volitvah leta 2012.
Znebil se je še Nikolića
Vučić je leta 2012 postal predsednik vlade, kasneje pa se je znebil še Nikolića, ki je predsedniški mandat zaključil leta 2017, nato pa izginil s političnega prizorišča. Nasledil ga je Vučić. Tako je postal nesporni vladar Srbije, ki je poskušal na neki način posnemati Tita z lovljenjem ravnotežja med proevropsko in proameriško držo ter hkratnim ohranjanjem dobrih odnosov z Rusijo in Kitajsko.
Poraz na navijaškem terenu?
Čeprav ima Vučić kljub množičnim protestom še vedno podporo dela prebivalstva, bo morda zanj usoden padec podpore na terenu, ki ga še kako dobro pozna iz mladosti – navijaškem. Navijači Crvene zvezde so sicer tradicionalno povezani z Vučićevo oblastjo in so bili ves čas njegovi podporniki.
Pumpaj!
A nedavno se je zgodilo nekaj, kar je bilo pred množičnimi protesti nepredstavljivo. Na tekmi košarkarske Evrolige med Crveno zvezdo in milanskim Emporio Armanijem so navijači Zvezde začeli skandirati "pumpaj!". Gre za besedo, ki je postala sinonim protestov in pomeni klic k vztrajnosti in nepopuščanju pri protestih.