Petek, 17. 11. 2023, 16.52
1 leto, 1 mesec
Melonijeva v Zagrebu tudi o nadzoru meje s Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,25
Italijanska premierka Giorgia Meloni se je danes kot prva predsednica italijanske vlade po 20 letih mudila na dvostranskem obisku v Zagrebu. Po pogovorih s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem je dejala, da je Italija nadzor na meji s Slovenijo pripravljena odpraviti, takoj ko se bodo stabilizirale geopolitične razmere.
Začasni nadzor na schengenski meji s Slovenijo je Rim uvedel 20. oktobra po začetku vojne v Izraelu in na območju Gaze, nato je Slovenija začasni nadzor uvedla na meji s Hrvaško in Madžarsko.
Melonijeva je na skupni novinarski konferenci s Plenkovićem dejala, da se Italija zaveda težav, ki jih prinaša ponovna uvedba mejnega nadzora zlasti za čezmejne skupnosti. "Sprejeli smo prehodno odločitev, ki smo jo pripravljeni ponovno preučiti kadarkoli, ko bodo varnostne razmere bolj jasne in mirne," je dejala po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.
Plenković jo je pozval, naj ta "začasni režim ne traja dolgo" ter naj bo Italija med božičnimi in novoletnimi prazniki, ko je pričakovati povečan promet, bolj prožna pri izvajanju mejnega nadzora.
"Treba je najti rešitev, ki ne bo upočasnila razvoja, doseženega v zadnji turistični sezoni, ko so ljudje na Hrvaško prihajali brez nadzorov na mejah," je dejal. Hrvaška se je namreč schengnu pridružila 1. januarja letos. V času začasnega nadzora na meji pa se je zavzel za okrepitev že sedaj odličnega sodelovanja policij Hrvaške, Slovenije in Italije ter izmenjavo informacij v skupnem boju proti nezakonitim migracijam in terorizmu.
Melonijeva je izpostavila, da se s Plenkovićem strinjata o vrsti vprašanj, tudi o tem, da se Evropska unija sooča s težko migrantsko krizo. Nedavni sporazum Rima s Tirano o vzpostavitvi dveh sprejemnih centrov za migrante v Albaniji, v katerih bi Italija obravnavala v Sredozemskem morju rešene prebežnike, je označila kot "zelo inovativen in inteligenten dogovor, ki je vzbudil velik interes med drugimi članicami unije". Če bo uspešen, bi lahko bil za zgled, je dejala po poročanju Anse.
Italija in Hrvaška si prizadevata za napredovanje "procesa ponovne združitve" zahodnega Balkana v EU, je še dejala in menila, da mora EU državam regije hitro dati konkretne znake. Pri tem je kot pomembnega izpostavila decembrski vrh EU, na katerem meni, da bodo "lahko BiH dali konkretne znake o začetku pristopnih pogajanj".
To, da obiska kakega predsednika italijanske vlade ni bilo tako dolgo na Hrvaškem, je označila za nerazumljivo, saj gre za državi, ki sta si blizu geografsko in zgodovinsko ter imata odlične odnose. Plenković je Italijo izpostavil kot prvo trgovinsko partnerko Hrvaške in eno od petih največjih vlagateljic v zadnjih 30 letih, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
