Ponedeljek, 4. 3. 2024, 16.55
8 mesecev, 3 tedne
740. DAN VOJNE V UKRAJINI
Medvedjev: Ukrajina je Rusija, z Zelenskim se ne bomo pogovarjali
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,27
Dmitri Medvedjev je v času predsedovanja Rusiji veljal celo za bolj zmerno alternativo Vladimirju Putinu, zdaj pa ga širša mednarodna javnost vidi predvsem kot Putinovega glavnega vojnega hujskača, saj Ukrajini in Zahodu redno grozi z jedrskim orožjem.
Nekdanji ruski predsednik in zdajšnji podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitri Medvedjev, velik zaveznik ter podpornik Vladimirja Putina, je na mladinskem festivalu v Sočiju pokazal zemljevid, ki prikazuje njegovo vizijo ozemeljske prihodnosti Ukrajine. Država z izjemo manjše enklave okrog Kijeva po mnenju Medvedjeva sploh ne bo več obstajala, saj že tako ali tako ne – nekdanji ruski predsednik trdi, da je Ukrajina že zdaj v resnici Rusija.
18.16 Ukrajina trdi, da še ni prejela 16 milijard evrov pomoči iz leta 2022
16.25 Medvedjev: Ukrajina je Rusija, z Zelenskim se ne bomo pogovarjali
16.20 Več kot 40 držav pozvalo k neodvisni preiskavi smrti Navalnega
15.14 Tusk bo EU pozval k embargu na uvoz hrane iz Rusije in Belorusije
14.20 Ukrajina pozvala Zahod, naj ji izroči zamrznjeno rusko premoženje
11.24 Rusija zaradi pogovora nemških častnikov o Ukrajini poklicala nemškega veleposlanika
10.25 V ruski regiji Samara odjeknila eksplozija na železniškem mostu
16.25 Medvedjev: Ukrajina je Rusija, z Zelenskim se ne bomo pogovarjali
Dmitri Medvedjev, ki je v dveh letih po začetku vojne v Ukrajini nase opozarjal predvsem zaradi groženj z jedrskim orožjem, uperjenim proti Ukrajini in predvsem njenim zaveznicam, torej državam kolektivnega Zahoda in članicam zveze Nato, je na dogodku za mladino v ruskem mestu Soči ob obali Črnega morja med drugim dejal, da je Ukrajina del Rusije in da so kakršnakoli mirovna pogajanja s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim nemogoča, poročajo tiskovna agencija Reuters ter več ukrajinskih in ruskih medijev.
Medvedjev, ki je v času predsedovanja Rusiji veljal celo za bolj zmerno alternativo Vladimirju Putinu, zdaj pa ga širša mednarodna javnost vidi predvsem kot Putinovega glavnega vojnega hujskača, je svoja stališča predstavljal pred zemljevidom dela Evrope.
“Russia has no plans to expand beyond its borders”
— Darth Putin (@DarthPutinKGB) March 4, 2024
John Mearsheimer. https://t.co/O0RQhvvI6J
Ta je Ukrajino prikazoval kot veliko manjšo državo kot danes, in sicer kot od Črnega morja povsem odrezano enklavo v približni velikosti Moldavije, v središču katere je zdajšnja prestolnica Ukrajine Kijev. Celoten severni, osrednji, južni in vzhodni del Ukrajine je medtem prikazan kot ozemlje Rusije, deli zahodne Ukrajine pa so na zemljevidu Medvedjeva razdeljeni med Poljsko, Romunijo in Madžarsko.
"Eden od nekdanjih ukrajinskih voditeljev je nekoč dejal, da Ukrajina ni Rusija. Ta koncept mora izginiti za vedno. Ukrajina je Rusija," je dejal Medvedjev, ki je v svojem govoru tudi izključil možnost kakršnihkoli poganjanj o prekinitvi ognja in vzpostavitvi miru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Ukrajinci in Zahod so Rusijo na čelu z Vladimirjem Putinom že večkrat obtožili, da je osrednji cilj invazije polastiti se ukrajinskega ozemlja, a Kremelj takšne navedbe vztrajno zavrača.
18.16 Ukrajina trdi, da še ni prejela 16 milijard evrov pomoči iz leta 2022
Ukrajina še vedno ni prejela več kot 16 milijard evrov sredstev, ki sta jih po invaziji Rusije na zahodno sosedo leta 2022 na dveh donatorskih konferencah v Varšavi zbrali Poljska in Evropska komisija, je dejal ukrajinski premier Denis Šmihal. V Kijevu so v zadnjem času vse bolj zaskrbljeni zaradi usihanja podpore Zahoda.
"Ta sredstva so bila zbrana pred dvema letoma. Po naših podatkih je bilo na prvi donatorski konferenci zbranih več kot deset milijard evrov, na drugi pa več kot šest milijard evrov," je novinarjem v Kijevu danes povedal Šmihal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po njegovih besedah so bila omenjena sredstva zbrana v okviru dveh ločenih kampanj, ki sta ju vodili Poljska in Evropska komisija, namenjena pa so bila za podporo Ukrajini in njenim prebivalcem. "Ne vemo, kaj se je s tem denarjem zgodilo in kako je bil porabljen. Ukrajina ni dobila ničesar," je še dejal ukrajinski premier.
Njegove izjave prihajajo v času, ko so oblasti v Kijevu ob nadaljevanju srditih spopadov na frontni črti na vzhodu Ukrajine vedno bolj zaskrbljene zaradi vse manjšega obsega zahodne vojaške in finančne pomoči. To je predvsem posledica vse izrazitejših notranjih nesoglasij v ZDA in EU.
Medtem ko je Evropska unija po dolgotrajnih pogajanjih in obotavljanju v začetku februarja vendarle uspela sprostiti 50 milijard evrov pomoči, pa je ameriški paket pomoči, ki bi Ukrajini prinesel 60 milijard dolarjev, že več mesecev blokiran v kongresu ZDA.
16.20 Več kot 40 držav pozvalo k neodvisni preiskavi smrti Navalnega
Več kot 40 držav je pozvalo k neodvisni mednarodni preiskavi smrti ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Države, med njimi ZDA, EU in Združeno kraljestvo, so končno odgovornost za njegovo smrt pripisale ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Skupaj 43 držav, med njimi tudi članice EU, ZDA, Velika Britanija, Ukrajina, Kanada in Norveška, je danes izrazilo ogorčenje zaradi smrti Navalnega v Svetu ZN za človekove pravice.
"Ogorčeni smo zaradi smrti opozicijskega politika Alekseja Navalnega. Končno odgovornost za to nosijo predsednik Vladimir Putin in ruske oblasti," je v imenu 43 držav v Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi danes izjavila veleposlanica EU Lotte Knudsen.
Rusija mora odobriti neodvisno in pregledno mednarodno preiskavo okoliščin njegove nenadne smrti, so v sporočilu zapisale države. "Nepričakovana in šokantna smrt Navalnega je še en znak pospešene in sistematične represije v Rusiji," so opozorile po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Države so tudi izrazile zaskrbljenost zaradi sistematičnega zatiranja civilne družbe in politične opozicije v Rusiji in tujini. Rusijo so pozvale, naj izpusti vse politične zapornike, zagovornike človekovih pravic, novinarje in nasprotnike vojne v Ukrajini.
"Rusko federacijo pozivamo, naj konča to ozračje nekaznovanosti in ustvari varno okolje za politično opozicijo in kritične glasove," si še zapisali.
Oster kritik Vladimirja Putina Aleksej Navalni je umrl 16. februarja v kazenski koloniji na skrajnem severu Rusije, kjer je prestajal 19-letno zaporno kazen zaradi "ekstremizma". Okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Zaporniške oblasti trdijo, da se je Navalni zgrudil po sprehodu in umrl kljub poskusom oživljanja.
Pokopali so ga v petek v Moskvi, njegovega pogreba pa se je udeležilo več tisoč ljudi, vključno s tujimi diplomati.
15.14 Tusk bo EU pozval k embargu na uvoz hrane iz Rusije in Belorusije
Poljski premier Donald Tusk je napovedal, da bo EU pozval k uvedbi embarga na uvoz hrane in kmetijskih proizvodov iz Rusije in Belorusije kot odgovor na proteste kmetov po vsej Evropi. Po njegovi oceni bo namreč ukrep na ravni EU neprimerljivo učinkovitejši od ukrepov posameznih držav članic, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
Kot prva članica EU je nedavno embargo na uvoz ruskih in beloruskih kmetijskih proizvodov uvedla Latvija. "Prepričan sem, da bo skupna odločitev EU neprimerljivo učinkovitejša od posameznih odločitev držav članic v regiji," je na skupni novinarski konferenci z litovsko kolegico Ingrido Šimonyte v Vilni poudaril Tusk.
Napovedal je, da bo po vrnitvi v domovino predlagal resolucijo, v kateri bo poljski parlament Bruselj pozval k uvedbi popolne prepovedi uvoza ruskih in beloruskih prehrambenih izdelkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tusk je sicer pretekli teden naznanil, da Varšava zaradi napetosti glede uvoza cenejših kmetijskih proizvodov iz Ukrajine razmišlja tudi o možnosti začasnega zaprtja meje s to državo. Poljski kmetje medtem že več tednov ukrajinskim tovornjakom preprečujejo vstop v njihovo državo zaradi, kot pravijo, nelojalne konkurence cenejšega uvoza iz sosednje države.
Nasprotujejo tudi kmetijski politiki Bruslja v okviru zelenega dogovora, proti kateri so v zadnjih tednih protestirali tudi kmetje v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Španiji in Sloveniji.
14.20 Ukrajina pozvala Zahod, naj ji izroči zamrznjeno rusko premoženje
Ukrajinski premier Denis Šmihal je pozval Zahod, naj nadzor nad zaseženim ruskim premoženjem prenese na Ukrajino, da bi ga lahko uporabili za obnovo države. Prepričan je, da bi Zahod moral ukrepati hitro, preden bi prihajajoče volitve in morebitne politične spremembe ogrozile tovrstna prizadevanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Zaplemba ruskega premoženja bi morala postati zanesljiv vir podpore za našo državo in financiranja obnove," je na novinarski konferenci dejal Šmihal in Zahod pozval k hitremu ukrepanju pred prihajajočimi volitvami in političnimi spremembami. "Potrebujemo predvidljivost in stabilnost, ne glede na politična nihanja in volilne cikle, ki se bodo dogajali po svetu," je dodal.
V Washingtonu in Evropi se že dlje časa vrstijo pozivi k ustanovitvi posebnega sklada za Ukrajino, v katerega bi se stekalo zamrznjeno rusko premoženje.
Tudi ameriška finančna ministrica Janet Yellen je prejšnji teden izjavila, da obstajajo močni moralni razlogi za zaseg ruskega premoženja in njegovo izročitev Ukrajini. V luči tega je članice skupine G7 pozvala, naj proučijo možnosti za prenos premoženja.
Rusija je sicer že večkrat posvarila pred prenosom zamrznjenega ruskega premoženja v Ukrajino in obljubila, da se bo v primeru tega maščevala.
11.24 Rusija zaradi pogovora nemških častnikov o Ukrajini poklicala nemškega veleposlanika
Rusko zunanje ministrstvo je danes v luči nedavno razkritega zaupnega pogovora visokih predstavnikov nemške vojske o vojni v Ukrajini na pogovor poklicalo nemškega veleposlanika v Moskvi Alexandra Grafa Lambsdorffa. Ob tem je Kremelj opozoril, da vsebina pogovora dokazuje vpletenost Zahoda v vojno v Ukrajini.
"Nemški veleposlanik je prispel na rusko zunanje ministrstvo, kamor so ga poklicali zaradi objavljenega pogovora nemških častnikov o Krimu," je sporočila ruska tiskovna agencija RIA Novosti.
38-minutni zvočni posnetek pogovora med častnikoma nemških zračnih sil je v petek na družbenih omrežjih objavila vodja ruske državne televizije RT Margarita Simonjan. V njem častnika razpravljata o možnostih namestitve manevrirnih raket taurus nemške izdelave in njihovi rabi, ki bi lahko vključevala tudi napad na polotok Krim.
Tiskovna predstavnica nemškega obrambnega ministrstva je v soboto potrdila, da je bil pogovor prestrežen. Nemški obrambni minister Boris Pistorius pa je objavo posnetka označil za hibridni napad in dodal, da gre za poskus destabilizacije Nemčije.
Rusija je kmalu po razkritju pogovora od Nemčije zahtevala pojasnila, danes pa je opozorila, da vsebina pogovora dokazuje vpletenost Zahoda v vojno v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Posnetek kaže, da bundeswehr vsebinsko in konkretno razpravlja o načrtih za napad na rusko ozemlje. Vsebina kaže na neposredno vpletenost kolektivnega Zahoda v konflikt v Ukrajini," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
10.25 V ruski regiji Samara odjeknila eksplozija na železniškem mostu
Na mostu v osrednji ruski regiji Samara je danes odjeknila eksplozija, zaradi katere je bil ustavljen železniški promet, je sporočila železniška družba. Incident je pripisala "intervenciji nepooblaščenih oseb" in dodala, da v eksploziji ni bil nihče poškodovan. Odgovornost je medtem že prevzela Ukrajina.
💥Самара, відбувся підрив залізничого мосту.
— Serg (@NHunter007) March 4, 2024
✙ Хамелеон pic.twitter.com/fPSZAW2Yai
Eksplozivna naprava je poškodovala steber na mostu čez reko Čapajevko, je danes sprva poročala ruska tiskovna agencija Tass. Kmalu zatem pa je odgovornost za eksplozijo prevzela ukrajinska vojaška obveščevalna služba, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
"Železniški most čez reko Čapajevko v ruski regiji Samara je bil razstreljen. Dne 4. marca 2024 okoli 6. ure zjutraj je bil most poškodovan z razstrelitvijo podporne konstrukcije," je sporočila ukrajinska obveščevalna služba in pojasnila, da je Rusija progo uporabljala za prevoz streliva iz tovarne v mestu Čapajevsk.
"Glede na poškodbe na železniškem mostu njegova uporaba še dolgo ne bo mogoča," so še dodali v Kijevu.
Na ruskih železnicah so od začetka ruske invazije v Ukrajini februarja 2022 zabeležili že več poskusov sabotaže. Moskva je odgovornost zanje večkrat pripisala Kijevu.
