Sreda, 10. 7. 2019, 11.23
5 let, 5 mesecev
Skrbi hrvaškega turizma letos še večje
Manj turistov na Hrvaškem: "Tako prazno ni bilo niti med vojno" #video
"Julijska luknja" je pojav, s katerim se je hrvaški turizem tolažil že več sezon, nazadnje lani, a zaskrbljeni in včasih že kar obupani glasovi iz naše jugovzhodne sosede letos prihajajo že prej in so še glasnejši. Ali je morda 42 tisoč novih postelj pri zasebnikih zgolj v prvih letošnjih šestih mesecih preveč celo za prelepo jadransko obalo?
Poudarki članka:
- V prvem polletju je hrvaški turizem beležil rast: število turistov se je glede na lansko leto povečalo za šest, število nočitev za tri odstotke.
- A sicer običajni padec povpraševanja (rezervacij) v juliju je letos precej bolj 'trd' kot v prejšnjih letih, ugotavljajo hrvaški turistični ponudniki.
- Analiziramo vzroke težav hrvaškega turizma: od (pre)hitre rasti turističnih kapacitet ter vprašljivega razmerja med ceno in nivojem storitve do zunanjih negativnih vplivov, kot sta gospodarsko ohlajanje v državah, od koder prihaja glavnina hrvaških gostov, ter ponovna krepitev Turčije, Tunizije in drugih konkurenčnih destinacij.
Tudi lanskega julija so hrvaški mediji poročali o izpadu prihodov turistov in pripadajočih turističnih prihodkov glede na pričakovanja – a letos je to vendarle še resneje.
"Tako prazno ni bilo niti med vojno," je za puljski časnik Glas Istre povedala lastnica desetih apartmajev v turistično razvitem naselju Pješčana uvala pri Pulju, ki svoje namestitvene zmogljivosti oddaja turistom že 40 let. "Vam povem, nikoli ni bilo slabše!"
Celo lastniki tamkajšnjih lokalov tarnajo, da so jim letos prihodki padli kar za polovico v primerjavi s tistimi iz lanskega julija, so še poročali v Jutarnjem listu. Pa še to, kar imajo, jim prinesejo domačini (niti ne domači turisti).
Video: Planet TV
Preplah celo v Zrćah
"Pozna se. Pravijo, da je na lanski festival prišlo 13 tisoč Britancev, letos pa jih je bilo menda samo osem tisoč," je za portal Index.hr povedal eden od prodajalcev v Novalji, mestu na otoku Pag, ki je najbližje plaži Zrće, znani po (milo rečeno) norih zabavah mladine (predvsem Britancev).
Kot še ugotavljajo na omenjenem portalu, se tudi na ulicah Novalje in na plaži Zrće podnevi in ponoči opazi, da je letos manj turistov kot julija lani. Če je bila lani težava najti prosto parkirišče celo v najbolj zaspanem delu dneva, so ga letos našli pred enim od vhodov na Zrće celo ob enih zjutraj, ko je vrhunec zabave.
Lani so se domačini (upravičeno) zelo pritoževali nad vsem, kar je britanska mladina (skoraj vedno pod močnim vplivom alkohola in mamil) počela med svojimi zabavami, letos pa jih pogrešajo, ker jih je občutno manj. Ta razposajena mladina namreč zapravlja veliko več kot drugi gostje in domačinom to ni zanemarljivo.
Plaža Zrće, na otoku Pag je znana po (milo rečeno) norih zabavah mladine (predvsem Britancev). Domačinom se zdi, da je tudi teh letos julija bistveno manj kot julija lani.
Lani je bil dežurni "krivec" nogomet
Lani so naši južni sosedje vzroke za julijski izpad iskali v svetovnem nogometnem prvenstvu, ki naj bi marsikoga namesto na jadransko obalo priklenilo pred domači televizor ali preusmerilo na prizorišča v Rusiji.
Ko pa se je hrvaško nogometno moštvo iz Rusije vrnilo s srebrnimi kolajnami, je bilo, vsaj po odsotnosti medijskih objav sodeč, videti, kot da skrbi glede julijske luknje ni bilo več.
Tokrat pa tolažbe ni videti – hrvaški mediji so letos že dalj časa polni številnih pritožb turističnih delavcev, ki pravijo, da letos komaj shajajo tako zaradi pomanjkanja delovne sile (ki toži, da je premalo plačana in preveč izkoriščana) kot tudi zaradi manjšega povpraševanja.
Za Hrvaško pa je to resen problem – celotno hrvaško gospodarstvo je močno odvisno samo od turizma, na kar opozarjajo tudi mednarodne finančne ustanove. Turistična panoga ustvari 18 odstotkov BDP. Za primerjavo, v Sloveniji je delež turizma v BDP 12-odstoten.
Lani so se na Hrvaškem tolažili s tem, da je bila takratna julijska luknja posledica svetovnega nogometnega prvenstva (gotovo pa jih je razveselilo, da je na njem Hrvaška osvojila srebrno kolajno).
Letos se je (večja) luknja pojavila prej
Toda "julijska luknja", kot so rekli temu izpadu, se lani ni zgodila prvič (in se je vse še vsakič po končnem preštevanju sezone končalo s tolažbo, da niti ni bilo tako slabo).
Kar je letos drugače, je, da se je preplah začel že prej in da omenja veliko večje razsežnosti kot do zdaj. Še vedno sicer pri številnih ostaja optimizem, da bodo julijski in avgustovski rezultati na koncu le primerljivi z lanskimi, za september in oktober pa se celo še vedno pričakuje rast. Toda ali bo res tako?
Samo štirje odstotki hrvaških hotelov pričakujejo boljšo sezono od lanske
Dve petini hrvaških podjetij, ki se ukvarjajo s turizmom, se pritožujeta nad manjšim številom rezervacij. Skupne statistike omenjajo med tri in sedem odstotkov manj rezervacij, opravljenih do sredine junija, a nekateri imajo tudi 20 odstotkov manj rezervacij.
Še vedno sicer pri številnih na Hrvaškem ostaja optimizem, da bodo julijski in avgustovski turistični rezultati na koncu le primerljivi z lanskimi, za september in oktober pa se celo še vedno pričakuje rast.
Največ razlogov za zaskrbljenost imajo v apartmajskih naseljih. Še najbolje so jo odnesli hoteli, ki so obogateli in popestrili svojo ponudbo za to sezono, je med drugim po izsledkih velike ankete Turistični impulz poročal hrvaški časnik Večernji list. Samo štirje odstotki hotelskih hiš pričakujejo, da bodo v letošnji sezoni dosegli boljše rezultate kot lani.
Podobno ugotavlja tudi hrvaški minister za turizem Gari Capelli. "Tam, kjer so zvišali kakovost, težav ni," je povedal za hrvaški časnik Jutarnji list.
Predsezona: Skandinavcev in Slovakov manj, Slovencev približno enako
Uradne številke, ki jih je Hrvaška turistična skupnost (HTZ) predstavila za letošnjih prvih šest mesecev, so zelo optimistične. V tem obdobju je naša jugovzhodna soseda v sistemu za prijavo gostov eVisitor preštela 6,88 milijona gostov, kar je 6,39 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, in 26,26 milijona nočitev, kar je 3,02 odstotka več kot lani.
Največ gostov je v prvih letošnjih šestih mesecih na Hrvaško prišlo iz Nemčije (21 odstotkov), gosti iz Slovenije pa so na četrtem mestu z devetodstotnim deležem, za las za tretjeuvrščeno Avstrijo in za domačimi gosti, ki s 13-odstotnim deležem zasedejo drugo mesto.
Številke pa ne razkrivajo ene od večjih bolečin hrvaškega turizma: glavna sezona je bolj kot ne vezana samo na dva poletna meseca, poskusi, da bi Hrvaška postala celoletna destinacija (med drugim tudi 81 novih letalskih povezav v letošnjem poletnem voznem redu), pa le počasi kažejo prve znake uspeha. Videti je tudi, da se povprečno trajanje bivanja na Hrvaškem zmanjšuje, saj je rast števila nočitev manjša kot rast števila gostov.
Ne nazadnje niti število gostov niti število nočitev še nista končni sodnik uspešnosti turizma, pomembni so tudi finančni rezultati, na katere bo očitno še treba počakati.
Po toči zvoniti je prepozno
Na Hrvaškem se tako nemalo ponudnikov zateka h gasilskim ukrepom, kot je nižanje cen v zadnjem hipu, saj s tem upajo, da jim bo uspelo privabiti čim več tistih, ki destinacijo svojega dopusta izberejo v zadnjem hipu.
Ali bo nižanje cen v zadnjem trenutku res pomagalo zapolniti letošnjo "julijsko luknjo"?
Toda obstaja kar nekaj sistemskih razlogov, zakaj je tokratna julijska luknja nekoliko večja kot dozdajšnje in zakaj bodo skoraj vsi ob koncu letošnjega leta srečni že, če bodo dosegli rezultate, primerljive z lanskimi.
Apartmaji na Hrvaškem vznikajo kot gobe po dežju
Število ponudnikov zasebnih prenočišč se na Hrvaškem že vrsto let povečuje veliko hitreje, kot bi se lahko povečalo število gostov. Samo v prvi polovici letošnjega leta so na Hrvaškem registrirali 42 tisočih novih postelj pri zasebnih ponudnikih (in 6.400 v hotelih ter 8.000 mest v kampih).
Mnogi na Hrvaškem namreč upajo, da bodo z oddajanjem apartmajev popravili svoje finančno stanje, tako je ponudba močno prehitela povpraševanje.
Število ponudnikov zasebnih prenočišč se na Hrvaškem že vrsto let povečuje veliko hitreje, kot bi se lahko povečalo število gostov.
Hoteli so dolgoročnejša rešitev
Tako je, denimo, samo v Splitu, kjer število prihodov in nočitev sicer ne beleži padcev, te dni, torej v višku sezone, okrog 600 nezasedenih apartmajev.
Direktor Hrvaškega združenja turizma (HUT) Veljko Ostojić je prepričan, da zasebne namestitve dolgoročno niso najboljša rešitev za hrvaški turizem: "Spodbujati bi morali rast hotelov, ker ti ustvarjajo veliko večjo dodano vrednost in več blagodejnih učinkov za lokalno skupnost," je povedal za hrvaški časnik Jutarnji list.
Hoteli so za (hrvaški) turizem in lokalno skupnost dolgoročno boljša rešitev kot apartmaji, je prepričan direktor Hrvaškega združenja turizma (HUT) Veljko Ostojić.
Strah pred novo recesijo
Ni zanemarljivo niti dejstvo, da je v nekaterih najmočnejših trgih, od koder na Hrvaško prihajajo turisti v visoki sezoni, začutiti znamenja negotovosti ali celo bližajoče se nove recesije, kar gotovo vpliva na pripravljenost na potovanja.
Tu so še negotovosti zaradi brexita, zaradi katerega je to poletje gotovo tudi kakšen gost manj iz Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske – pa ne samo na Hrvaškem.
Slovenija sicer ni izvzeta od evropske gospodarske slike in vseh tveganj in trendov v njej, a so mnoge Slovenke in Slovenci zvesti počitnikovanju na Hrvaškem iz drugih razlogov – ustaljena navada, bližina domu, za nekatere (zlasti starejše) tudi manjša jezikovna pregrada …
Ugodne letalske povezave omogočajo dostopnejše počitnice celo na najbolj oddaljenih in najbolj eksotičnih delih sveta.
Vrnitev Turčije, Egipta in drugih
Toda zvestoba priljubljeni destinaciji ni nujno večna. Letos bi lahko rekli, da so si nekateri najmočnejši neposredni tekmeci hrvaškega turizma opomogli.
Turčija in Egipt, ki sta nekaj zadnjih let izgubljala turizem zaradi varnostnih pomislekov, sta se, kot kaže, vrnila v igro in imata število rezervacij in prihodov letos bistveno višje kot lani.
Svoj trenutek so izkoristile tudi druge sredozemske države, kjer so se zelo potrudili narediti svojo ponudbo čim privlačnejšo.
Turčija je ena izmed držav, ki se ji je letos uspelo vrniti na turistični zemljevid v polnem obsegu.
Z druge strani žice
Vedno cenejši letalski prevozi pa približujejo nekoč težko dostopne oddaljene destinacije na drugih koncih sveta, zato ni več tako nenavadno, da se (tudi iz Slovenije) vedno več dopustnikov odpravi na bolj oddaljene destinacije.
Ni zanemarljivo niti dejstvo, da so se zaradi migrantske krize okrepile nadzor na mejnih prehodih Hrvaške s Slovenijo in Madžarsko, kajti Hrvaška (še) ni v schengenskem prostoru (kjer so sicer zaradi "izrednih razmer" prav tako marsikje še mejne kontrole, a le ne tako dosledne in striktne kot na zunanji meji schengenskega prostora).
Eno- in večurne zamude na mejnih prehodih s Hrvaško tako niso, zlasti ob koncih tedna, nič nenavadnega, v tem času pa letalo z Dunaja, Münchna ali Ljubljane prileti že do italijanskega in grškega morja.
Komu bi šli davčni prihranki?
V vseh sredozemskih državah je splošna stopnja davka na dodano vrednost nižja kot na Hrvaškem (pravzaprav je višja le na Madžarskem, kjer je 27-odstotna), mnoge države (in celo Madžarska) pa imajo še ugodnejše davčne stopnje za turistične storitve.
Hrvaška je članica EU, a (še) ni v schengenskem območju. V poletnem času so neprijetni zastoji na hrvaški meji s Slovenijo neizogibni, kar gotovo ni v pomoč hrvaškemu turizmu.
Hrvaški gostinci opozarjajo, da je ravno zaradi te 25-odstotne splošne stopnje davka na dodano vrednost hrvaški turizem nekonkurenčen, vendar ni enoznačne opredelitve, ali bi prihranke ob morebitnem nižanju davkov izkoristili za nižanje končnih cen ali za pokrivanje svojih lukenj oziroma krepitev svojega poslovanja.
Podjetniki in podjetja sicer zagotavljajo, da bi prihranke od nižjih davkov preusmerili v višanje plač zaposlenim, ki jih na Hrvaškem ne morejo najti v zadostnem številu (in jih zato uvažajo z vsega sveta) in zato stalno upajo na večanje kvot delovnih dovoljenj. Toda ni nobenih jamstev, da bi se to zares zgodilo.
Morje in sonce ne zadoščata več
Hrvaška je dolga desetletja gradila svoje turistične uspehe na preprosti formuli morja in sonca. Toda obraz turizma se spreminja in poležavanje na plaži ni več zmagovalna formula turizma.
Sodobnemu turistu zgolj morje in plaža nista več dovolj za počitnice.
Današnji turist išče vsebine, dogajanja, močno zgodbo. Želi, da ima čas zapolnjen in da mu ni treba (preveč) skrbeti, kako bo prišel do tistega, v čemer bo užival.
To potrjujejo tudi rezultati prej omenjene velike ankete Turistični impulz: tisti hoteli, ki so letos nadgradili svojo ponudbo, imajo najmanjše padce rezervacij (ali jih sploh nimajo) in so najbolj optimistični (ali vsaj najmanj pesimistični) glede pričakovanj za letošnjo sezono.
V času festivala Ultra bo Split, v katerem so zdaj v 600 apartmajih sobe prazne, rjuhe pa zategnjene, vsi gotovo polni – še en dokaz, da so vsebine tiste, ki primamijo, ne več še tako lepo morje in prijazni sončni žarki.
Previsoka pričakovanja
Nekatere cene turističnih storitev – ne samo namestitve, temveč tudi, denimo, cene privezov v marinah – so hrvaški ponudniki letos postavili občutno višje kot lani. Najbrž so (preveč optimistično) razmišljali, da obdobja rasti in povečane potrošnje ne more biti konec in da bo trg pogoltnil te cenovne spremembe.
Pa jih ni. Za isto storitev kot lani gosti niso pripravljeni letos plačati več. Zlasti, če imajo občutek, da bodo drugje za enako ali manj denarja dobili približno enako ali več.
Današnji turist želi, da ima čas zapolnjen in da mu ni treba (preveč) skrbeti, kako bo prišel do tistega, v čemer bo užival.
Zdaj je na Hrvaškem polno ponudb v zadnjem hipu (last minute), a je pomemben trenutek zamujen. Poleg tega pa imajo tudi drugod podobna znižanja in je zato vprašanje, kaj je tisto, s čimer na Hrvaškem računajo, da bodo v plazu cenejših ponudb pritegnili tiste, ki se šele zdaj odločajo za svoj dopust.
Ni težko plačati, če vemo, da smo za to nekaj dobili
Morda bi se iz tega lahko kaj naučili tudi nekateri slovenski ponudniki, ki zmotno mislijo, da so turisti molzne krave. To gre tudi na dušo tistim lokalnim skupnostim, ki so izkoristili svojo sicer zakonsko pravico in povišali turistične takse na več kot tri evre na osebo na noč.
Tu odpove logika "saj je samo en evro" – potrošnikom ni težko plačati malo več, če vedo, da so oziroma bodo za ta denar dobili nekaj več dobrega, nekaj boljšega. Tam, kjer vidijo kolesarske steze, urejena sprehajališča, pomožne (brezplačne) prevoze in druge vsebine, bodo to odšteli z zadovoljstvom na obrazu, a če vidijo, da je taksa sama sebi namen, bodo hitro zase našli neki drugi cilj.
Možnost izbire je namreč – ne samo v turizmu – najmočnejše orodje vsakega potrošnika.
62