Ratomir Ivičić: Brez digitalne prisotnosti si turističnega poslovanja sploh več ne moremo predstavljati!

Ratomir Ivičić je vodenje Hrvaške turistične skupnosti (Hrvatska turistička zajednica, HTZ) prevzel predlani, pred tem pa je bil namestnik hrvaškega ministra za turizem. Nekdanji večletni ravnatelj Nacionalnega parka Brijuni je znan tudi po svoji izjavi in želji, da Hrvaška mora postati ena od petih držav na svetu, ki ljudem najprej pridejo na misel, ko pomislijo na počitnice. V svoji strategiji je večkrat jasno poudaril pomen digitalizacije, obenem pa je napovedal, da bo racionaliziral mrežo turističnih uradov Hrvaške turistične skupnosti, ki šteje okrog 300 uradov na Hrvaškem in okrog 20 predstavništev po svetu, tudi v Ljubljani.

Kako ste v Hrvaški turistični skupnosti uvajali svojo digitalno prisotnost in kakšne pozitivne spremembe je ta prinesla hrvaškemu turizmu?

Leta 2013 še nisem bil v Hrvaški turistični skupnosti, a takrat se je pojavila prva večja strategija uporabe digitalnih medijev – takrat še nekoliko sramežljivo, a vendarle zelo odločno. Naslednje leto smo to še okrepili, danes, leta 2016, pa smo že na tem, da 70 odstotkov vseh turističnih informacij in odgovorov zagotavljamo prek digitalnih medijev, samo še 30 odstotkov pa po klasičnih kanalih, kot so sejmi, brošure, turistični uradi. Podoben delež, torej dobrih 70 odstotkov, imajo digitalni mediji tudi pri prodaji vseh letalskih vozovnic na svetovni ravni. Brez digitalne prisotnosti si turističnega poslovanja sploh ne moremo več predstavljati, kajti če je tako visok delež pri prodaji letalskih vozovnic prek digitalnih medijev, lahko pričakujemo, da je podobno tudi pri namestitvah.

"Brez digitalne prisotnosti si turističnega poslovanja sploh ne moremo več predstavljati."

Pa ste prepričani o tem?

Morda nekoliko odstotkov manj, a tudi to je vendarle veliko. Le poglejte Booking.com in Airbnb, ki sta največja kanala spletne in mobilne prodaje namestitev, a sama nimata niti ene same postelje. Digitalna prodaja turističnih storitev in digitalno zagotavljanje turističnih informacij bosta samo še rasla.

Od kod prihaja največ digitalnega povpraševanja po turističnih informacijah za Hrvaško?

Iz skandinavskih držav in Velike Britanije. Te države so po uporabi digitalnih medijev in obsegu digitalnega komuniciranja zelo napredne tudi v zahodnoevropskih merilih, zato moramo biti pri naslavljanju potencialnih in bodočih gostov iz teh držav posebej pozorni in občutljivi. Intenzivno uporabljajo digitalne kanale, a to želijo narediti na spodoben in diskreten način. Ne zadoščajo jim več oglasi in splošne predstavitve, temveč dobra vsebina – iščejo uporabne informacije, lepe kratke filme o destinacijah … Sledijo jim Nemčija, Švica, Italija, zelo nas prijetno preseneča dober odziv v Italiji in Franciji. Bolj, ko se v komunikaciji s temi državami obračamo na digitalne medije, bolj opažamo, kako zelo nadpovprečne meritve obiska in odziva imamo.

Kaj pa Slovenija?

Naša marketinška komunikacija s Slovenijo prav tako temelji predvsem na digitalnih kanalih, a deloma tudi na nekaterih analognih kanalih, ki se v Sloveniji še vedno kažejo kot uspešni za nekatere skupine gostov in potnikov. Vsaka država, njen trg in njeni potniki imajo svoje posebnosti.

"Skandinavske države in Velika Britanija so po uporabi digitalnih medijev in obsegu digitalnega komuniciranja zelo napredne tudi v zahodnoevropskih merilih."

Slovenski gosti se včasih pritožujejo, da so na Hrvaškem vredni manj. V mnogih restavracijah in javnih krajih ob številnih prevodih v druge jezike, tudi tiste, ki jih govori le malo gostov, ni mogoče najti slovenskih prevodov, mnoge brošure prav tako nimajo slovenskega besedila. Minilo je 25 let od osamosvojitve, argument, da Slovenci odlično razumejo hrvaščino, ne drži več.

Res je, strinjam se, potrebujemo več spoštovanja in več tovrstne uvidevnosti. Vsak ima pravico biti občutljiv do svojega jezika in pravico do ustrezne pozornosti kot gost, ne glede na to, ali se sporazumeva v hrvaščini ali ne.

Kako to rešiti?

Podobne očitke smo dobivali pred desetimi leti iz Rusije in takrat so gostinci ter ostali ponudniki to razumeli in se resneje lotili prevodov svojih jedilnikov in ostalih gradiv. To bodo morali razumeti tudi za Slovenijo. V Hrvaški turistični skupnosti smo na to zelo pozorni – čeprav je naša osrednja spletna predstavitev za ves svet postavljena na strežnikih v Zagrebu, imamo slovensko predstavitev na strežnikih v Ljubljani. Zavedamo se, da se vedno lahko naredi več in bomo preučili naslednje mogoče korake.

"Hrvaška postaja tudi država festivalov, ti pa so izključno na digitalnih medijih in mladi iz vseh držav o njih izvedo vse prav prek družbenih omrežij in drugih digitalnih kanalov."

Meritve iskanja turističnih informacij prek digitalnih medijev in analize teh poizvedb v splošnem kažejo na praviloma izjemno veliko zanimanje sosednjih držav, so povedali pri Googlu. Kakšne so vaše izkušnje glede tega? Ali so razlike med posameznimi hrvaškimi sosedami?

Slovenija zagotovo spada v tisto skupino razvitih zahodnoevropskih držav, kjer so porabniki izjemno digitalno dejavni. Slovenski potniki svoje turistične informacije intenzivno in najpogosteje poiščejo prek digitalnih kanalov, prav tako tudi svoje turistične storitve pogosto kupujejo prek spleta. Pri naših vzhodnih sosedih je tega veliko manj, zato je naša digitalna strategija veliko bolj usmerjena v Slovenijo kot v Srbijo ali Bosno in Hercegovino. Slovenija je za nas izjemnega pomena, za Nemčijo je naš drugi največji vir gostov. Bomo videli, kaj bo prinesla letošnja sezona, ali bo Avstrija, ki za zdaj le za las zaostaja za Slovenijo, morda le prišla na drugo mesto.

Zakaj menite, da bi se to lahko zgodilo?

Avstrija ima več potenciala, ima veliko več prebivalcev kot Slovenija. Slovenci so zelo mobilni, potujejo tudi v druge države, medtem pa ima Avstrija vseskozi visoke stopnje rasti. Počakajmo, da bo sezone konec, in videli bomo, kaj bodo pokazale številke.

"Slovenija zagotovo spada v tisto skupino razvitih zahodnoevropskih držav, kjer so porabniki izjemno digitalno dejavni."

Ali menite, da vam je v dobrih treh letih intenzivne digitalizacije predstavitve hrvaškega turizma uspelo s tem privabiti neke nove skupine turistov ali ste zgolj okrepili komunikacijo s tistimi, ki so že tako ali tako nameravali priti na Hrvaško?

Mislim, da oboje. Tudi tisti, ki vedo, da bodo prišli k nam, se vedno več obračajo na digitalne medije, ki jih lahko preverijo v vsakem trenutku, na primer tudi, ko se vozijo v londonski podzemni in imajo nekaj minut časa. Mi smo seveda morali upoštevati tovrstne spremembe življenjskega ritma in se jim prilagoditi. Smo pa tudi dobili nove profile gostov, ki jih prej nismo imeli.

Hrvaška postaja tudi država festivalov, ti pa so izključno na digitalnih medijih in mladi iz vseh držav o njih izvedo vse prav prek družbenih omrežij in drugih digitalnih kanalov. Ne bi želel nobenega od teh festivalov posebej izpostavljati, a so nekateri izmed njih resnično svetovno znani, mnogi drugi pa po vsej Evropi. Pred leti so Hrvaški zamerili, da nima dovolj zabave za mlade, a zdaj verjamem, da smo to luknjo zapolnili.

"Pomembno je čim prej in čim natančneje opredeliti ciljne skupine gostov ter njihove motive prihoda in njihova pričakovanja. Prav tako je treba vedeti, kako vsaka od teh skupin najraje komunicira in sprejema informacije. Ko vse to dosežemo in primerno uskladimo, je zelo visoka verjetnost, da bo sporočilo padlo na plodna tla."

Kaj je Hrvaška turistična skupnost še digitalizirala poleg predstavitvenih vsebin?

Letos smo uvedli osrednji elektronski sistem prijave in odjave gostov. Vanj se vpisujejo tisti, ki bivajo v hotelih, apartmajih ali sobah, a tudi tisti, ki bivajo v svojih počitniških hišah ali pri prijateljih na Hrvaškem zunaj kraja svojega bivališča. Enako zakonsko obveznost prijave in odjave imajo vsi ne glede na državljanstvo, s tem pa dobimo dragocene podatke o številu gostov in obiskov glede na kraje, države prihodov …

… in obračunate turistično pristojbino.

Res je. Toda tisti, ki zaradi počitniške hiše, prikolice, plovila ali prijateljev pogosto obiskujejo Hrvaško, lahko izberejo pavšalno letno nadomestilo, ki je bistveno nižje, kot če bi se odločili za obračun po dnevih. Sistem je predvsem namenjen tistim, ki oddajajo namestitvene zmogljivosti, a prek njega tudi vsi drugi, med Slovenci je veliko lastnikov vikendov, prikolic in plovil, lahko preprosto opravijo svojo z zakonom predpisano dolžnost prijave in odjave. Za začetek uporabe je dovolj, da se zglasijo v svojem najbližjem hrvaškem krajevnem turističnem uradu.

"Dubrovnik je nedvomno zelo znan v svetu, a snemanja serije in filmov ustvarjajo nove motive prihodov, saj ljudje, predvsem oboževalci teh serij in filmov, želijo sami videti lokacije snemanja in se tako še bolj približati svojim priljubljenim junakom."

Kako bi opredelili uspešno digitalno komunikacijo turistične ponudbe?

Pomembno je čim prej in čim natančneje opredeliti ciljne skupine ter njihove motive prihoda in njihova pričakovanja. Prav tako je treba vedeti, kako vsaka od teh skupin najraje komunicira in sprejema informacije. Ko vse to dosežemo in primerno uskladimo, je zelo visoka verjetnost, da bo sporočilo padlo na plodna tla.

Države v našem prostoru svojo turistično ponudbo večinoma predstavljajo in tržijo samostojno, tako digitalno kot analogno. Ali ne bi bilo, vsaj pri nastopu v zelo oddaljenih državah, bolj učinkovito, če bi združile moči?

Obstaja srednjeevropska pobuda pri nastopu na kitajskem trgu. Združuje 16 držav, tudi Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Madžarska je gostila prvo srečanje te pobude, jeseni pa se bomo srečali na Bledu, a neodvisno od tega turistični zvezi Slovenije in Hrvaške nastopata skupaj na nekaterih trgih vzhodne Azije, zlasti na Japonskem, v Južni Koreji in nekaterih regijah Kitajske. To sodelovanje je izjemno dobro. Vedeti je treba, da gosti iz teh držav prihajajo v Evropo praviloma na deset dni in želijo v tem času videti čim več znamenitosti in različnosti, skladno s tem oblikujemo ture po več državah. Te v Sloveniji največkrat zajemajo Bled, Ljubljano in Postojno, na Hrvaškem pa Zagreb, Opatijo in Plitvice, glede na razpoložljivi čas še Split in Dubrovnik.

Kako izberete, kaj jim boste v tako kratkem času ponudili?

Njihovo zanimanje v veliki meri usmerjajo njihove nadaljevanke, saj želijo spoznati  kraje, kjer so jih posneli. Pred nekaj meseci so po Sloveniji in na Hrvaškem, če se ne motim v Rovinju in Zagrebu, posneli osem epizod neke južnokorejske nadaljevanke, po štiri v vsaki državi, in to je velik magnet za tamkajšnje potnike. Tudi pri tem projektu smo odlično sodelovali s Slovensko turistično organizacijo, to je bil en tak značilen uspešen projekt.

"Dobro se zavedamo, da potnikov iz tako oddaljenih držav, kot so Južna Koreja, Japonska ali Kitajska, ne zanima samo Hrvaška ali samo Slovenija, zato v obeh nacionalnih turističnih organizacijah iščemo sinergije."

Kako poteka v praksi to sodelovanje?

Skupaj gremo na sejme, imamo skupne delavnice, a si pri tem ne delamo konkurence. Dobro se zavedamo, da potnikov iz tako oddaljenih držav ne zanima samo Hrvaška ali samo Slovenija, zato v obeh nacionalnih turističnih organizacijah iščemo sinergije. Junija, torej pred začetkom glavne sezone, bomo imeli naslednje tradicionalno srečanje hrvaškega ministra za turizem z njegovim slovenskim kolegom Počivalškom, prav tako tudi srečanje obeh nacionalnih turističnih organizacij.

Dubrovnik je dobil novo mesto na turističnem zemljevidu zaradi Igre prestolov – toda ali so zaradi tega poudarka, ki zdaj nekako prevladuje v turistični ponudbi na dubrovniških ulicah, zgodovinske in druge vrednote Dubrovnika neupravičeno potisnjene v ozadje?

Dubrovnik je nedvomno zelo znan v svetu, a takšne serije gotovo ustvarjajo nove motive prihodov, saj ljudje, predvsem oboževalci teh serij, želijo sami videti lokacije snemanja in se tako še bolj približati svojim priljubljenim junakom. Toda mi to vidimo kot sprožilec, ki ne bo porušil sistema vrednot Dubrovnika, temveč jih bo pripeljal do tega, da bodo želeli spoznati tudi sam Dubrovnik, njegovo bogato zgodovino in dediščino. Ko bodo tukaj, bodo lahko sami videli, kaj Dubrovnik v resnici je in kakšne so njegove prave vrednote.