Nedelja, 3. 2. 2019, 15.38
5 let, 9 mesecev
Maduro posvaril pred državljansko vojno, Trump ne izključuje vojaškega posredovanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,19
7
Po sobotnih množičnih protestih v Venezueli proti predsedniku Nicolasu Maduru se bo danes iztekel osemdnevni rok, ki ga je Maduru za razpis demokratičnih predsedniških volitev postavilo sedem držav članic Evropske unije.
Predsednik Nicolas Maduro je pred iztekom osemdnevnega roka, ki so mu ga za razpis demokratičnih predsedniških volitev postavile evropske države, posvaril pred izbruhom državljanske vojne v državi. To je po njegovem mnenju odvisno od "norosti in agresivnosti" ZDA in njihovih zaveznic. Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za ameriško televizijo CBS dejal, da ne izključuje vojaškega posredovanja v Venezueli.
Maduro je med intervjujem za špansko televizijo La Sexta dejal, da "nihče ne more zagotovo napovedati razpleta tega scenarija". "Vse je odvisno od stopnje norosti in agresivnosti severnih imperialistov (ZDA) in njihovih zahodnih zaveznic," je še dejal.
"Preprosto živimo v naši državi in prosimo, da se nihče ne vpleta v notranje zadeve. Pripravljamo se k obrambi naše države," je dodal.
Maduro se je dotaknil tudi osemdnevnega roka evropskih držav za razpis demokratičnih predsedniških volitev. "Od nikogar ne sprejemamo ultimata," je dejal.
Ta ultimat je sicer zavrnil tudi v soboto na enem izmed protestov. "Jaz sem pravi predsednik Venezuele," je dejal svojim podpornikom.
Intervju je bil po navedbah televizije posnet v petek, na televizijskih zaslonih pa ga bodo predvajali danes zvečer. Tiskani mediji pa so že pred tem objavili nekatere izvlečke pogovora.
Trump ne izključuje vojaškega posredovanja v Venezueli
Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za ameriško televizijo CBS dejal, da ne izključuje vojaškega posredovanja v Venezueli. Tudi člani njegove administracije so že večkrat poudarili, da je ta možnost na mizi.
Na novinarsko vprašanje, kaj bi se moralo zgoditi, da bi prišlo do vojaškega posredovanja v Venezueli, je Trump sicer dejal, da "o tem ne želi govoriti", vendar pa da je to "zagotovo ena od možnosti".
Pojasnil je, da je venezuelski predsednik Nicolas Maduro pred meseci zaprosil za srečanje z njim, vendar da ga je zavrnil, ker da se gospodarska kriza v državi pod njegovim vodstvom dramatično poslabšala. Sporna je bila tudi njegova ponovna izvolitev lani, je poudaril Trump.
"Odločil sem se, da ga zavrnem, ker se je v Venezueli zgodilo toliko res slabih stvari," je dejal Trump. "To je bila najbogatejša država v tem delu sveta, ki je zelo pomemben del sveta. Zdaj pa vidimo to revščino, to trpljenje in ta kriminal in vse, kar se dogaja," je dejal ameriški predsednik, ki je kot začasnega predsednika v državi priznal samooklicanega predsednika parlamenta Juana Guaidoja.
Danes se izteče ultimat evropskih držav Maduru za razpis predsedniških volitev
Po sobotnih množičnih protestih v Venezueli proti predsedniku Nicolasu Maduru se bo danes iztekel osemdnevni rok, ki ga je Maduru za razpis demokratičnih predsedniških volitev postavilo sedem držav članic Evropske unije - Nemčija, Francija, Velika Britanija, Španija, Portugalska, Nizozemska in Belgija.
V nasprotnem primeru bodo za začasnega predsednika priznale vodjo opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja.
Poleg ZDA in večine latinskoameriških držav je Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele v četrtek na plenarnem zasedanju priznal tudi Evropski parlament. Madura sta podprli Rusija in Kitajska.
"Ultimat se izteče nocoj"
Da mislijo pri tem resno, je Madura danes ponovno opozorila francoska ministrica za evropske zadeve Natalie Loiseau. "Ultimat se izteče nocoj," je dejala.
"Če se gospod Maduro do izteka večera ne bo zavezal k organizaciji volitev, bomo priznali gospoda Guaidoja kot tistega, ki ima pooblastila, da jih namesto njega organizira. In imeli ga bomo za začasnega predsednika do volitev," je dejala.
Zavrnila je tudi Madurova "razmišljanja" o predčasnih volitvah še letos, ki jih je izrekel v soboto pred svojimi privrženci v Caracasu. Te njegove besede je ocenila za tragično farso.
Razmere so se v Venezueli začele zaostrovati 10. januarja, ko je Maduro prisegel za drugi predsedniški mandat. Parlament je pet dni zatem sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat Madure razglasil za nezakonitega. Razmere so se še dodatno zaostrile na množičnih demonstracijah minuli teden, ko se je Guaido razglasil za začasnega predsednika.
Ta korak so podprle ZDA, večina latinskoameriških držav in Evropski parlament. Madura pa so medtem poleg domače vojske med drugim podprle Rusija, Kitajska, Turčija in Kuba.
Ob začetku množičnih demonstracij je Guaido pred več tisoč protestniki napovedal humanitarno pomoč iz Kolumbije in Brazilije. "Imamo že tri zbirne centre za humanitarno pomoč: Cucuta (Kolumbija) in še dva, eden v Braziliji in drugi na enem od karibskih otokov," je dejal Guaido.
Guaido ob začetku množičnih protestov napovedal humanitarno pomoč iz tujine
Na tisoče podpornikov opozicijskega voditelja in samooklicanega začasnega predsednika Juana Guaidoja se je v soboto zgrnilo na ulice venezuelske prestolnice Caracas in drugih mest po državi s pozivi k odstopu predsednika Nicolasa Madura in razpisu novih predsedniških volitev.
Ob začetku množičnih demonstracij je Guaido pred več tisoč protestniki napovedal humanitarno pomoč iz Kolumbije in Brazilije. "Imamo že tri zbirne centre za humanitarno pomoč: Cucuta (Kolumbija) in še dva, eden v Braziliji in drugi na enem od karibskih otokov," je dejal Guaido.
Na tisoče njegovih podpornikov se je z venezuelskimi zastavami ter ob piskih piščalk podalo proti sedežu predstavništva Evropske unije v vzhodnem delu Caracasa.
"Svoboda, svoboda svoboda," so skandirali protestniki, med katerimi številni nosijo transparente s prečrtanim portretom Madura. "Venezuelci stradajo zaradi pomanjkanja hrane in zdravil. Maduro morilec," je pisalo na transparentih.
Na drugi strani mesta zbor podpornikov Madura
Na drugi, zahodni strani mesta, pa so se v soboto začeli zbrati podporniki Madura. Vladajoča socialistična stranka je namreč sklicala zborovanje, na katerem so obeležili 20. obletnico prihoda na oblast Madurovega predhodnika, zdaj že pokojnega predsednika Huga Chaveza.
Poleg ZDA in večine latinskoameriških držav je Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele v četrtek na plenarnem zasedanju priznal tudi Evropski parlament. Madura sta podprli Rusija in Kitajska.
Ključna za Madurovo ohranitev na oblasti je podpora vojske. Kot prvi visoki predstavnik vojske je pred sobotnimi demonstracijami zvestobo Guaidoju izrekel general venezuelskih zračnih enot Francisco Yanez, ki se je predstavil kot vodja strateškega načrtovanja v vrhovnem poveljstvu zračnih vojaških enot. V videu, ki ga je objavil na Twitterju, je, oblečen v uniformo, izjavil, da zavrača Madurovo diktaturo.
ATENCIÓN: General de División Francisco Estéban Yánez Rodríguez, Director de Planificación Estratégica del Alto Mando Militar de la Aviación, reconoce a Juan Guaidó como Presidente (E) de Venezuela. #2Feb pic.twitter.com/Uz4fOixsvq
— Gabriel Bastidas (@Gbastidas) February 2, 2019
7