Sreda, 30. 1. 2019, 7.39
5 let, 10 mesecev
Samooklicani predsednik Venezuele ne sme zapustiti države
Vrhovno sodišče Venezuele, ki je zvesto predsedniku Nicolasu Maduru, je v torek opozicijskemu voditelju Juanu Guaidoju, ki se je pretekli teden oklical za začasnega predsednika države, prepovedalo zapustiti državo.
Državni tožilec Tarek William Saab je nekaj ur pred tem sprožil kazensko preiskavo protivladnih dejavnosti Juana Guaidója. Vrhovno sodišče je uslišalo prošnjo tožilstva o prepovedi potovanja v tujino in tudi o zamrznitvi Guaidójevega premoženja.
Ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je v torek vladi Nicolasa Madura zagrozil z resnimi posledicami za tiste, ki bodo spodkopavali demokracijo in poskušali škodovati Guaidóju, ki ga je kot začasnega predsednika Venezuele priznalo veliko držav po regiji in v svetu na čelu z ZDA, Kanado in Avstralijo.
ZDA so v torek Guaidóju, ki je danes pozval k novim množičnim protestom proti Maduru, dale nadzor nad premoženjem Venezuele v ZDA. Maduro se je v torek znova družil z vojsko, katere vrh mu ostaja zvest, in naznanil, da je ukazal povečanje oborožene civilne milice na dva milijona članov.
Maduro pripravljen na pogajanja z opozicijo in predčasne parlamentarne volitve
Maduro je danes v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti izrazil pripravljenost na pogajanja z opozicijo. Ob tem je izrazil tudi podporo predčasnim parlamentarnim volitvam, ne pa tudipredsedniškim.
"Pripravljen sem se usesti za pogajalsko mizo z opozicijo, da se pogovorimo za dobro Venezuele," je dejal Maduro.
Poudaril je, da podpira predčasne parlamentarne volitve, češ da bi bila to dobra oblika politične razprave. Novim predsedniškim volitvam, h katerim so ga v soboto pozvale tudi evropske države in mu postavile osemdnevni ultimat, sicer bodo za začasnega predsednika priznale Juana Guaidója, pa Maduro ni naklonjen.
Vojska za zdaj ostaja na Madurovi strani
"V Venezueli so že bile predsedniške volitve in če želijo imperialisti nove volitve, bodo morali počakati do 2025," je dejal Maduro, pri čemer je imel v mislih ZDA, ki vztrajno pozivajo k novim predsedniškim volitvam. Zagotovil je, da v skladu z ustavo popolnoma nadzoruje tudi venezuelsko vojsko: "Bolivarske oborožene sile prikazujejo lekcijo v etiki, zvestobi in disciplini."
Maduro je nato obtožil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je kolumbijski vladi naročil atentat nanj. "Če se mi bo nekega dne kaj zgodilo, potem bosta Donald Trump in kolumbijski predsednik Ivan Duque kriva za vse, kar se mi dogaja," je dejal Maduro.
Venezuelski predsednik je danes na srečanju z vojaki v Caracasu še dejal, da dezerterji načrtujejo zaroto: "Vojaški dezerterji so postali plačanci kolumbijske oligarhije in kujejo zaroto iz Kolumbije, da bi razdvojili oborožene sile."
Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je danes dejal, da Maduro ni odgovoril na zahtevo držav članic EU po sklicu novih volitev. "Zunanji ministri EU se bodo jutri sestali v Bukarešti, da bi odločili, katere ukrepe sprejeti," je v francoskem parlamentu dejal Le Drian.
Opozicija zahteva svobodne volitve
Politična kriza v Venezueli se je zaostrila minuli teden, ko se je opozicijski predsednik parlamenta Juan Guaidó na protivladnih protestih razglasil za začasnega predsednika države.
Opozicija zahteva svobodne volitve in ne priznava drugega mandata predsednika Nicolasa Madura, za katerega je prisegel 10. januarja. ZDA ter večina latinskoameriških držav so Guaidója priznale kot začasnega predsednika Venezuele. Podporo Maduru so med drugim izrazile Kitajska, Rusija in Mehika.
3