Petek, 15. 12. 2023, 6.47
4 mesece, 1 teden
660. DAN VOJNE V UKRAJINI
Ukrajinski svetnik med sejo odvrgel granate in ranil 26 ljudi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,32
Vaški svetnik v zahodni Ukrajini je med sejo sveta na tla vrgel granate in pri tem ranil 26 ljudi, med njimi šest huje, poroča BBC. Incident se je zgodil v petek zjutraj na sedežu vaškega sveta v Keretskiju v regiji Transcarpathian, nedaleč stran od madžarske meje. Policija motiva za napad še komentirala, ga je pa označila za morebitni teroristični napad. Dogajanje si lahko ogledate v posnetku zgoraj.
19.08 Ukrajinski svetnik med sejo odvrgel granate in ranil 26 ljudi
16.50 V Bruslju optimistični, da bodo kljub blokadi Madžarske našli rešitev za pomoč Ukrajini
13.47 Rusija: Kremelj pravi, da nima želje poiskati Navalnega
13.41 Ruska centralna banka ključno obrestno mero zvišala na 16 odstotkov
12.55 Kremelj: Ukrajina in Moldavija bi kot članici lahko destabilizirali EU
11.13 Orban podporo pomoči za Ukrajino pogojuje z odmrznitvijo evropskih sredstev
10.48 Ukrajina sestrelila več ruskih letalnikov
7.42 Macron me ne pokliče več, pravi Putin
19.08 Ukrajinski svetnik med sejo odvrgel granate in ranil 26 ljudi
Vaški svetnik v zahodni Ukrajini je med sejo sveta na tla vrgel granate in pri tem ranil 26 ljudi, med njimi šest huje, poroča BBC. Incident se je zgodil v petek zjutraj na sedežu vaškega sveta v Keretskiju v regiji Transcarpathian, nedaleč stran od madžarske meje. Policija motiva za napad še komentirala, ga je pa označila za morebitni teroristični napad.
Srečanje so prenašali v živo na Facebooku. Razpravljali so o proračunu za leto 2024 in letošnjih finančnih rezultatih, medtem ko je eden od svetnikov, ki je proračunu nasprotoval, začel kričati. V nekem trenutku je prostor zapustil in se čez nekaj minut vrnil nazaj. Kmalu zatem je iz žepov jakne potegnil več granat in jih odvrgel na sredino sobe. Zaradi eksplozije je bilo ranjenih 26 ljudi, šest huje.
Policija je sporočila, da je huje poškodovan tudi moški, ki je granate odvrgel, in da ga zdravniki poskušajo oživljati.
16.50 V Bruslju optimistični, da bodo kljub blokadi Madžarske našli rešitev za pomoč Ukrajini
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je kljub nezmožnosti voditeljev članic EU, da bi dosegli dogovor o svežnju pomoči Ukrajini v vrednosti 50 milijard evrov, izrazil optimizem, da bodo našli rešitev. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je danes dejala, da iščejo načine za zagotovitev finančne pomoči Ukrajini.
Voditelji držav članic EU na zasedanju v Bruslju danes niso dosegli dogovora o reviziji dolgoročnega proračuna Unije, ki vključuje tudi 50 milijard evrov za makrofinančno pomoč Ukrajini, saj je odločitev blokirala Madžarska. Dogovorili so se, da se bodo na pogovorih o tem znova sestali konec januarja ali v začetku februarja.
Predsednik Evropskega sveta Michel je na novinarski konferenci po končanem vrhu danes izrazil optimizem, da bo dogovor dosežen kmalu, saj se z zadnjim predlogom strinja 26 držav članic. "Zelo sem prepričan in optimističen, da bomo izpolnili naše obljube o podpori Ukrajini s finančnimi sredstvi v prihodnjih tednih," je povedal.
Tudi predsednica Evropske komisije von der Leynova je zatrdila, da bo EU našla rešitev za sprostitev finančne pomoči Ukrajini na naslednjem srečanju voditeljev sedemindvajseterice, potem ko je madžarski premier Viktor Orban vložil veto na finančno pomoč Kijevu. Kot je pojasnila, bodo izkoristili ta čas, da zagotovijo, da bodo imeli na naslednjem vrhu "delujočo rešitev", če dogovor 27 držav članic ne bo mogoč.
Zadnji pogajalski okvir, ki ga je pripravil Michel, po neuradnih informacijah predvideva skupno povečanje za 64,6 milijarde evrov za prihodnja štiri leta. Pri tem bi potrebovali za 21 milijard evrov dodatnih prispevkov članic.
V 64,6-milijardno povečanje je poleg pomoči za Ukrajino vključenih dodatnih 9,6 milijarde evrov za soočanje z migracijami in sodelovanje s tretjimi državami ter 1,5 milijarde evrov za solidarnostni sklad. 1,5 milijarde bi namenili tudi za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva.
13.47 Rusija: Kremelj pravi, da nima želje poiskati Navalnega
Vidnega kritika Kremlja Alekseja Navalnega naj bi iz kazenske kolonije v bližini Moskve preselili v še strožji zapor. Njegovi odvetniki ga niso videli že 11 dni, poroča Deutsche Welle.
Zaprtega ruskega opozicijskega voditelja Navalnega so iz kazenske kolonije v bližini Moskve skrivaj odpeljali na neznano lokacijo, so v petek sporočile njegove tiskovne predstavnice. Kira Jarmiš je povedala, da je od ruskega sodišča izvedela, da so Navalnega 11. decembra odstranili iz Vladimirske regije blizu Moskve, in povedala, da ni znano, kam natančno so ga odpeljali. Bojijo se, da bi ga lahko premestili v še strožji zapor.
Kremelj zanika, da bi imel informacije o tem, kje je Navalni. "Ponavljam še enkrat, nimamo zmogljivosti, pravice ali želje, da bi spremljali usode tistih zapornikov, ki prestajajo kazen po nalogu sodišča," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Navalni je za zapahi od januarja leta 2021. Devetnajstletno kazen zaradi več obtožb prestaja v strogo varovanem zaporu v mestu Melehovo v regiji Vladimir, približno 230 kilometrov vzhodno od Moskve.
Kot oster nasprotnik predsednika Vladimirja Putina je Navalni vodil kampanjo proti korupciji in organiziral velike proteste proti Kremlju. Aretirali so ga ob vrnitvi v Moskvo iz Nemčije, kjer je okreval po zastrupitvi z živčnim strupom, za katero je okrivil Kremelj. Navalni je bil od takrat obsojen na tri zaporne kazni in mesece preživel v izolaciji v kazenski koloniji zaradi domnevnih manjših prekrškov. Vse obtožbe proti sebi je zanikal kot politično motivirane.
13.41 Ruska centralna banka ključno obrestno mero zvišala na 16 odstotkov
Ruska centralna banka je ključno obrestno mero danes zvišala za eno odstotno točko na 16 odstotkov, kar je peto zvišanje v zadnjih mesecih. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorili v banki, inflacijski pritiski ostajajo veliki. Letos naj bi inflacija dosegla približno 7,5 odstotka.
Monetarna politika bo po ocenah banke morala ostati zaostrena daljše obdobje, saj trenutno ni znakov, da bi se inflacija lahko v kratkem začela umirjati. Vrednost ruskega rublja se je v zadnjem času nekoliko okrepila, a po navedbah AFP ostaja nižja kot pred začetkom ruske invazije na Ukrajino.
Nekaj dni po ruskem napadu na Ukrajino je ruska centralna banka v odzivu na sankcije Zahoda proti Rusiji ključno obrestno mero zvišala na 20 odstotkov. Ko so v banki ocenili, da je rusko gospodarstvo dovolj odporno na sankcije, so obrestno mero postopno znižali na 7,5 odstotka. Nato je sledilo nekaj manjših dvigov.
12.55 Kremelj: Ukrajina in Moldavija bi kot članici lahko destabilizirali EU
Odločitev EU, da Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo približa članstvu, bi lahko nazadnje destabilizirala blok, so po četrtkovi odločitvi o začetku pristopnih pogajanj s Kijevom in Kišinjovom ter podelitvi statusa kandidatke za članstvo Gruziji danes ocenili v Kremlju. V madžarski blokadi dodatne pomoči Ukrajini vidijo obrambo njenih interesov.
"To je absolutno spolitizirana odločitev – želja EU, da tako izkaže podporo tem državam," je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Vsekakor lahko takšne nove članice dejansko destabilizirajo EU," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Po besedah Peskova želi Bruselj nekdanje sovjetske države nastrojiti proti Moskvi. "Delajo vse, da bi razjezili Rusijo in te države naperili proti njej," je poudaril.
Ob tem so v Kremlju pozdravili potezo madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je ponoči kot edini voditelj članice EU blokiral 50 milijard evrov pomoči za Kijev v okviru dolgoročnega proračuna EU (MFF). Podporo nadaljnji pomoči EU Ukrajini pogojuje z odmrznitvijo vseh evropskih sredstev, namenjenih Madžarski.
"Madžarska je suverena država. Ima svoje lastne interese. In Madžarska v nasprotju s številnimi evropskimi državami odločno brani svoje interese, kar nas navdušuje," je pojasnil Peskov.
Voditelji članic EU so sinoči podprli začetek pristopnih pogajanj Ukrajine in Moldavije z EU, Gruziji pa podelili status kandidatke za članstvo. Dogovorili so se tudi, da bodo pogajanja z Bosno in Hercegovino začeli, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo.
11.13 Orban podporo pomoči za Ukrajino pogojuje z odmrznitvijo evropskih sredstev
Madžarski premier Viktor Orban podporo nadaljnji pomoči Ukrajini pogojuje z odmrznitvijo vseh evropskih sredstev, namenjenih Madžarski. Ponoči je na vrhu EU blokiral 50 milijard evrov pomoči za Kijev v okviru dolgoročnega proračuna EU (MFF). Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pojasnil, da so vsi drugi voditelji podprli revizijo MFF.
"Vedno sem govoril, da če želijo iz več razlogov dopolniti proračun, je to odlična priložnost za Madžarsko, da jasno pove, da mora prejeti, kar si zasluži," je Orban po poročanju tujih tiskovnih agencij povedal v pogovoru za madžarski nacionalni radio.
Bruselj je v sredo odmrznil okoli deset milijard evrov evropskih sredstev, namenjenih Madžarski, saj je sprejela potrebno zakonodajo na področju neodvisnosti sodstva. Ji je pa še naprej onemogočen dostop do približno 21 milijard evrov.
10.48 Ukrajina sestrelila več ruskih letalnikov
Ukrajinska zračna obramba je ponoči sestrelila 14 dronov iranske izdelave, ki jih je izstrelila ruska vojska. Brezpilotne letalnike so sestrelili nad regijami Mikolajiv, Herson, Hmeljnicki in Poltava, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinske zračne sile so sporočile, da je bila država ponoči tarča ruskih napadov z letalniki tipa šahed. Vseh 14 so sestrelili, so dodali.
Kijev verjame, da Moskva kopiči orožje in strelivo, s katerima želi v zimskih mesecih okrepljeno izvajati napade na ukrajinsko infrastrukturo. Že lani pozimi je zaradi napadov več milijonov ljudi dlje časa ostalo brez elektrike. Je pa Ukrajina od takrat okrepila svojo zračno obrambo s pomočjo zaveznikov v Evropi in ZDA.
7.42 Macron me ne pokliče več, pravi Putin
Vladimir Putin pravi, da je francoski predsednik Emmanuel Macron z njim prekinil vse vezi, vendar je ruski predsednik pustil odprta vrata za ponovno vzpostavitev odnosov.
Pred vojno v Ukrajini se je Macron predstavljal kot posrednik med Zahodom in Rusijo. Francoski predsednik je odpotoval v Moskvo nekaj tednov pred rusko invazijo v zadnjem poskusu deeskalacije napetosti, piše Politico.
Fotografije Macrona, ki sedi na nasprotnem koncu dolge mize v Kremlju, so postale meme, ki so ga delili po internetu, in zlovešča napoved Putinove nepripravljenosti na pogajanja. V četrtek ga je med letno tiskovno konferenco in dogodkom neposredna linija z Vladimirjem Putinom novinar francoskega kanala TF1 vprašal o njegovem trenutnem odnosu z Macronom.
Putin je dejal, da sta imela dokaj dobre delovne odnose in da je pripravljen na nadaljnje sodelovanje s Francijo pri dvostranskih in globalnih vprašanjih, a je dodal: "V nekem trenutku je francoski predsednik prekinil razmerje. Tega nisva storila midva, nisem bil jaz. On je. Če bo pokazal zanimanje, smo mi pripravljeni. Če ne, se bomo že znašli. Imamo še druge stvari za narediti."
