Četrtek, 14. 12. 2023, 6.39
4 mesece, 2 tedna
659. DAN VOJNE V UKRAJINI
Zelenski nenapovedano obiskal vojaško oporišče v Nemčiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,82
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes nenapovedano obiskal ameriško vojaško oporišče Lucius D. Clay na obrobju Wiesbadna v Nemčiji, kjer deluje koordinacijski center za pomoč Ukrajini. Ob tem je sporočil, da se je ponovno prepričal o vrhunskem nivoju vojaške pomoči, ki jo Ukrajini zagotavljajo ZDA. "To nujno potrebujemo za zmago! Pričakujemo, da bo ameriški kongres kmalu sprejel ključno odločitev o nadaljevanju pomembne podpore Ukrajini," je Zelenski zapisal v objavi na omrežju X. Finska je medtem sporočila, da bo znova zaprla mejo z Rusijo. Posnetek dogajanja na meji si oglejte v posnetku zgoraj.
20.43 Zelenski nenapovedano obiskal ameriško vojaško oporišče v Nemčiji
19.13 Finska bo ponovno zaprla mejo z Rusijo
15.53 Stoltenberg se v primeru ruske zmage boji, da se Putin ne bo ustavil v Ukrajini
14.14 Ruski brezpilotni letalnik vdrl v zračni prostor Romunije
13.49 Zelenski voditeljem EU: Danes je dan za politično odločitev
12.00 Putin na letni konferenci ponovil cilje agresije nad Ukrajino
10.01 V novem ruskem napadu v Ukrajini 11 ranjenih
6.56 Čečenski voditelj: Vojna bi se lahko končala prihodnjo pomlad ali poletje
20.43 Zelenski nenapovedano obiskal ameriško vojaško oporišče v Nemčiji
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes nenapovedano obiskal ameriško vojaško oporišče Lucius D. Clay na obrobju Wiesbadna v Nemčiji, kjer deluje koordinacijski center za pomoč Ukrajini. Ob tem je sporočil, da se je ponovno prepričal o vrhunskem nivoju vojaške pomoči, ki jo Ukrajini zagotavljajo ZDA. "To nujno potrebujemo za zmago! Pričakujemo, da bo ameriški kongres kmalu sprejel ključno odločitev o nadaljevanju pomembne podpore Ukrajini," je Zelenski zapisal v objavi na omrežju X.
Following my visit to Norway, I arrived at the U.S. Army Command in Europe, which is based in Wiesbaden, Germany.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) December 14, 2023
I was once again convinced of the excellent quality of U.S. military aid to Ukraine. We critically need it for the victory!
We expect that the U.S. Congress will… pic.twitter.com/LEkpAEJDC2
Ravno v času njegovega obiska je predstavniški dom kongresa ZDA potrdil predlog zakona o porabi za obrambo v tekočem proračunskem letu 2024, ki se je začelo 1. oktobra. Predlog je vreden 886 milijard ameriških dolarjev in med drugim vključuje 300 milijonov dolarjev sredstev za vojaško pomoč Kijevu.
Bela hiša sicer namerava Ukrajini nameniti več kot 60 milijard dolarjev s posebnim zakonom, ki pa ga kongres še ni uspel potrditi.
Ukrajinski predsednik je medtem danes pred obiskom v Nemčiji na daljavo nagovoril voditelje držav članic EU, ki so na vrhu v Bruslju podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo. V nadaljevanju bodo razpravljali tudi o 50 milijard evrov vredni makrofinančni pomoči Kijevu za prihodnja štiri leta v okviru revizije dolgoročnega proračuna EU (MFF).
Pred tem se je Zelenski v sredo v Oslu nenapovedano udeležil tudi srečanja z voditelji petih nordijskih držav. Slednje so med glavnimi podpornicami Ukrajine od začetka ruske invazije februarja lani, po obisku Zelenskega pa so nekatere obljubile tudi dodatno vojaško pomoč.
Iz Kijeva so medtem danes sporočili, da je v Ukrajino prispel še en sistem zračne obrambe patriot. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je ob tem v objavi na družabnih omrežjih naštelo tudi preostalo vojaško pomoč, ki je prispela v državo, vključno s sistemi za odstranjevanje min.
19.13 Finska bo ponovno zaprla mejo z Rusijo
Finska bo v petek zaradi povečanega števila prosilcev za azil znova zaprla mejo z Rusijo, je danes sporočila finska notranja ministrica Mari Rantanen. Finska vlada je tako skoraj nemudoma spremenila torkovo odločitev, v skladu s katero je v noči iz srede na danes odprla dva prehoda na vzhodni meji.
"Po odprtju dveh mejnih prehodov so se poskusi prosilcev za azil, da bi znova vstopali v državo, začeli hitreje od pričakovanj. Jasno je, da do teh nezakonitih migracij prihaja zaradi vpliva tuje sile, povezane pa so tudi s kriminalom," je po poročanju finske javne radiotelevizije YLE dejala ministrica Rantanenova. Povedala je še, da bo finsko-ruska meja ponovno popolnoma zaprta od petka zvečer, zaprtje pa bo trajalo najmanj do 14. januarja.
Finske oblasti so konec novembra zaprle vse mejne prehode z Rusijo.
Finska je sicer v torek naznanila odprtje dveh prehodov na meji z Rusijo, ki je bila zaprta od konca novembra, da bi ocenila, ali je na njenih mejah še vedno prisoten pritisk.
Mejni prehod Vaalimaa na jugovzhodu države so odprli ob polnoči, prehod Niirala pa danes ob 8. uri zjutraj, še poroča YLE. Finska obmejna straža je nato sporočila, da je do popoldneva na oba mejna prehoda skupaj prispelo najmanj 70 prosilcev za azil. Zaradi tega se je vlada v Helsinkih odločila, da mejo znova zapre.
Na Finskem se je v zadnjih mesecih povečalo število prosilcev za azil, ki so brez vizuma v državo vstopili čez 1.340 kilometrov dolgo vzhodno mejo z Rusijo. Večina ljudi, ki so nezakonito prečkali mejo, sicer prihaja z Bližnjega vzhoda in Afrike. Po podatkih finske mejne straže je od avgusta na Finsko prek Rusije vstopilo več kot tisoč prosilcev za azil.
V luči tega so finske oblasti konec novembra zaprle vse mejne prehode z Rusijo. Ob tem so Moskvo večkrat obtožile, da nezakonite migrante namenoma pošilja na finsko mejo z namenom destabilizacije svoje sosede kot odgovor na njeno članstvo v zvezi Nato. V Moskvi so obtožbe zavrnili.
Mejni prehod Vaalimaa na jugovzhodu države so odprli ob polnoči.
15.53 Stoltenberg se v primeru ruske zmage boji, da se Putin ne bo ustavil v Ukrajini
Obstaja resno tveganje, da se ruski predsednik Vladimir Putin v primeru vojaške zmage v Ukrajini ne bo ustavil tam, je danes posvaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Zaradi tega morajo po njegovem prepričanju zaveznice v okviru Nata Kijev še naprej vojaško podpirati.
"Če Putin zmaga v Ukrajini, obstaja resno tveganje, da se njegova agresija ne bo končala tam. Naša podpora ni dobrodelnost. Je investicija v našo varnost," je dejal v Bruslju. "Pravično in trajno rešitev je mogoče doseči le tako, da prepričamo predsednika Putina, da na bojišču ne bodo zmagali," je dodal. To pa je po njegovih besedah mogoče le z nadaljnjo podporo Ukrajini.
Stoltenberg je poziv podal v obdobju, ko se tako v ZDA kot EU zaradi notranjih političnih preračunavanj maje gotovost nadaljnji podpori Ukrajini. V ZDA odobritvi nove vojaške pomoči Kijevu nasprotujejo opozicijski republikanci, v EU pa potrditev ovira madžarski premier Viktor Orban. Tema danes zaposluje voditelje držav članic, ki so se zbrali na vrhu v Bruslju.
Putin je prav danes na svoji letni novinarski konferenci, prvi od sprožitve agresije nad Ukrajino februarja lani, zatrdil, da ruska vojska napreduje na večjem delu fronte, ki se sicer v zadnjem letu dni ruske agresije skorajda ni premaknila. Kljub pošiljkam streliva in orožja Ukrajini po sprožitvi protiofenzive v zadnjih mesecih ni uspelo doseči bistvenega preboja v premiku ruskih položajev.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nasprotno v današnjem nagovoru voditeljem EU menil, da Putin v letošnjem letu ni dosegel ničesar – niti v bitkah proti Ukrajini niti v poskusih, da bi razdelil Evropejce. "Ne dajte mu prve in edine zmage letos. Evropa mora zmagati in dogovore je treba spoštovati," je pozval voditelje članic, ki bodo odločali tudi o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino.
14.14 Ruski brezpilotni letalnik vdrl v zračni prostor Romunije
Ruska vojska je v sredo zvečer z brezpilotnimi letalniki kršila zračni prostor Romunije. V obrambo zračnega prostora zveze Nato so proti letalnikom poletela nemška in romunska bojna letala. Zjutraj je romunsko obrambno ministrstvo sporočilo, da so nedaleč od meje z Ukrajino odkrili krater na neposeljenem območju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Last night, a Russian Shahed drone violated Romanian airspace which crashed and exploded 6.5 km inside the border southwest of Reni, Ukraine, near the village of Grindu. As a result, Germany scrambled Eurofighters and Romania launched F-16's to provided air defense and… pic.twitter.com/qpfQKnIhYb
— OSINT (Uri) 🇺🇦 (@UKikaski) December 14, 2023
Zveza Nato je ruski napad na cilje v Ukrajini blizu meje z Romunijo opazila v sredo zvečer in kmalu zatem izdala ukaz za začetek pripravljenosti, s čimer so v zrak poleteli nemški ter romunski lovci. Misija je trajala do zgodaj zjutraj. Po informacijah nemške tiskovne agencije dpa so piloti med akcijo videli ruski letalnik, a niso prejeli ukaza za sestrelitev.
Romunsko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so v bližini romunske vasi Grindu v delti Donave nekaj kilometrov od meje z Ukrajino odkrili 1,5 metra globok krater. To je že peti tovrstni incident, ki se je zgodil najbolj zahodno od meje z Ukrajino. Gre za območje v bližini tromeje Ukrajine, Moldavije in Romunije.
Romunsko zunanje ministrstvo je zaradi nove kršitve državnega zračnega prostora na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika. Ob tem je obsodilo kršenje zračnega prostora in dodalo, da potekajo posvetovanja z zaveznicami v Natu o dogajanju na romunsko-ukrajinski meji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med valom napadov na cilje v Ukrajini so sicer zabeležili do 70 brezpilotnih letalnikov tipa šahed, pri čemer je glede na začasne ugotovitve najmanj eno eksplodiralo v zračnem prostoru Romunije. Ta tip letalnikov iranske izdelave velja za zelo nenatančnega, zaradi česar se jih pogosto uporablja v rojih.
Nemške letalske sile trenutno sodelujejo pri varovanju jugovzhodnega krila Nata, med drugim s štirimi bojnimi letali, ki jih imajo na vojaškem letališču blizu Constante. S tem pomagajo Natovi partnerici z vojaškimi zmogljivostmi, ki jih sama nima v zadostnem številu.
13.49 Zelenski voditeljem EU: Danes je dan za politično odločitev
Danes je dan za politično odločitev, je pred odločanjem o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino voditelje članic EU pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poudaril je, da je Ukrajina izpolnila svoje obljube in da se bo današnji dan v vsakem primeru zapisal v zgodovino. Voditelji zdaj razpravljajo o reviziji dolgoročnega proračuna EU.
"V zadnjih dneh sem govoril z mnogimi od vas. Govorimo o odločitvi, ki je bila obljubljena. Pri tem nisem slišal nobenega argumenta proti izvedbi načrta, o katerem se je dogovorila vsa Evropa," je Zelenski povedal v videonagovoru voditeljem, ki se sestajajo v Bruslju.
Dodal je, da je Ukrajina lani prejela jasna priporočila glede potrebnih nadaljnjih korakov, in poudaril, da so sprejeli vse ključne zakone. "Vsi, poudarjam, da vsi dobro veste, da smo izpolnili vse obveznosti," je dejal.
"Časovnica EU je bila jasna – danes je dan za politično odločitev kot odgovor na to, kar smo izpolnili. Gre za začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino. Marca prihodnje leto bo na vrsti potrditev pogajalskega okvirja, kar bo omogočilo premik naprej," je povedal Zelenski.
Ruski predsednik Vladimir Putin po njegovih besedah v letošnjem letu ni dosegel ničesar – niti v bitkah proti Ukrajini niti v poskusih, da bi razdelil Evropejce.
"Ne dajte mu prve in edine zmage letos. Evropa mora zmagati in dogovore je treba spoštovati," je pozval.
Začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino močno nasprotuje madžarski premier Viktor Orban, ki trdi, da Ukrajina ni izpolnila vseh predpogojev za začetek pogovorov.
Glede 50 milijard evrov vredne makrofinančne pomoči Kijevu za prihodnja štiri leta v okviru revizije dolgoročnega proračuna EU (MFF) pa je ob prihodu na zasedanje poudaril, da so sredstva za Ukrajino kratkoročno že zagotovljena, medtem ko bi bilo treba dolgoročno pomoč zagotoviti izven proračuna.
Voditelji, med njimi premier Robert Golob, po nagovoru Zelenskega zasedanje nadaljujejo ravno z razpravo o reviziji večletnega finančnega okvira 2021–2027, vrednega 1216 milijard evrov v tekočih cenah.
Zadnji pogajalski okvir, ki ga je pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, po neuradnih informacijah predvideva skupno povečanje za 64,6 milijarde evrov za prihodnja štiri leta, pri čemer bi potrebovali 22,5 milijarde evrov dodatnih prispevkov članic.
Kot so pojasnili viri pri EU, je podpora glede nadaljnje finančne podpore Ukrajini v okviru MFF zelo široka.
12.00 Putin na letni konferenci ponovil cilje agresije nad Ukrajino
Ruski predsednik je zatrdil, da ruska vojska napreduje na večini frontne črte v Ukrajini, ki se sicer v zadnjem letu dni ruske agresije skoraj ni premaknila. Moskva pri tem ohranja enake cilje – denacifikacija, demilitarizacija in nevtralen status države, je ponovil Putin ter dodal, da so to tudi pogoji za mir. "Mir bo, ko bomo dosegli svoje cilje," je dejal.
Zagotovil je, da za potrebe bojevanja v Ukrajini ne bo nove mobilizacije. Trenutno je na vojnem območju po njegovih besedah 617 tisoč ruskih vojakov, ki se odlično bojujejo.
Kljub zahodnim sankcijam in politični izolaciji, ki jih je Rusija deležna zaradi napada na Ukrajino, je Putin prepričan, da država napreduje. V odgovorih, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, je poskušal pomiriti Ruse, da spor ne bo vplival na njihova življenja, potem ko je pred dnevi potrdil, da se bo marca potegoval za še peti mandat na čelu države.
10.01 V novem ruskem napadu v Ukrajini 11 ranjenih
Rusija je ponoči z več kot 40 brezpilotnimi letalniki napadla Odeso na jugu Ukrajine, so sporočili iz Kijeva in dodali, da so skoraj vse letalnike sestrelili. Ranjenih je bilo 11 ljudi. Iz Rusije so sporočili, da so pri Moskvi sestrelili devet ukrajinskih letalnikov in da so na seznam iskanih oseb dodali vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe.
"Skupno je bilo zabeleženih 42 izstrelitev sovražnikovih napadalnih brezpilotnih letalnikov," je sporočila ukrajinska vojska. Dodala je, da je zračna obramba sestrelila 41 letalnikov tipa šahed, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Njihove padajoče razbitine naj bi poškodovale študentski dom v mestu Odesa. Po besedah guvernerja odeške regije Olega Kipra je bilo v napadu ranjenih 11 ljudi, med njimi trije otroci. "Ruski hudiči so že drugi večer zapored začeli z napadom na Odeso," je dodal.
Iz Rusije so medtem sporočili, da so v bližini Moskve sestrelili devet ukrajinskih letalnikov. Napad naj bi se zgodil le nekaj ur pred letno novinarsko konferenco predsednika Vladimirja Putina. "Dežurne enote zračne obrambe so uničile in prestregle devet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ozemljem regij Kaluga in Moskva," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo ter za napad obtožilo Kijev.
Po besedah moskovskega župana Sergeja Sobjanina so enega od letalnikov sestrelili pri kraju Naro-Fominsk približno 80 kilometrov jugozahodno od ruske prestolnice. "Po predhodnih podatkih na kraju, kamor so padle razbitine, ni bilo nobene škode ali žrtev," je župan zapisal na omrežju Telegram.
Oblasti v Moskvi so ob tem danes na seznam iskanih oseb uvrstile vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, GUR pa obtožile napadov na rusko ozemlje, vključno z lanskim napadom na most, ki polotok Krim povezuje z Rusijo.
V Kijevu so konec novembra izrazili sum, da je Rusija z živim srebrom in arzenom zastrupila ženo Budanova ter svetovalko kijevskega župana Vitalija Klička Mariano Budanovo. Kremelj je obtožbe zavrnil in izjavil, da Ukrajina za vse krivi Rusijo.
Budanov naj bi sicer res imel ključno vlogo pri načrtovanju in pogosto tudi pri izvedbi ukrajinskih vojaških operacij proti ruskim silam, vključno s sabotažami za frontno črto.
6.56 Čečenski voditelj: Vojna bi se lahko končala prihodnjo pomlad ali poletje
Vodja Čečenije Razman Kadirov je med nagovorom za eno od lokalnih televizij razkril, kdaj bi se lahko končala vojna oziroma posebna vojaška operacija v Ukrajini.
Čečenski voditelj Ramzan Kadirov
"Mislim, da bi morali pričakovati dokončanje spomladi prihodnje leto, junija ali julija. Vse možnosti so že izčrpane, človeških virov ni dovolj, denarja tudi, težave imajo z orožjem. Če bi se odločil, bi lahko končal v treh mesecih," je dejal.
Čečenski voditelj je dodal, da bi bilo zavzetje Kijeva še lažje kot Mariupola, vendar je ruska vojska osredotočena na ohranitev mest in pogajanja s tistimi, ki se želijo vdati.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da trenutno ni predpogojev za umiritev razmer v Ukrajini, saj doseganje cilja posebne vojaške operacije ostaja absolutna prioriteta Rusije.
Po drugi strani je ruski predsednik Vladimir Putin izpostavil, da ni potrebe po teatralnih gestah, če se Ukrajina želi pogajati. Treba je odpraviti določbo o prepovedi pogajanj. Poudaril je tudi, da je rešitev možna le ob spoštovanju ruskih varnostnih zagotovil.
