Četrtek, 14. 12. 2023, 18.49
11 mesecev, 1 teden
Golob: EU glede BiH še nikoli ni bila tako enotna #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Voditelji držav članic EU so danes podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, je na družbenem omrežju X sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Unija pa bo pogajanja začela tudi z BiH, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo, so se še dogovorili na vrhu EU. Na odločitev se je odzval tudi slovenski premier Robert Golob, ki je dejal, da Evropska unija glede Bosne in Hercegovine še nikoli ni bila tako enotna kot danes.
"Evropski svet se je odločil, da podpre začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo," je na omrežju X zapisal Michel. Dodal je, da so Gruziji podelili status kandidatke za članstvo. "EU pa bo pogajanja z Bosno in Hercegovino začela, ko bo dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo," je še sporočil predsednik Evropskega sveta. Ob tem so voditelji komisijo pozvali, naj do marca pripravi poročilo o tem, da bi lahko sprejeli odločitev.
The European Council has decided to open accession negotiations with Ukraine & Moldova. #EUCO granted candidate status to Georgia. And the EU will open negotiations with Bosnia and Herzegovina once the necessary degree of compliance with the membership criteria is reached and…
— Charles Michel (@CharlesMichel) December 14, 2023
Michel je kasneje stopil še pred novinarje v Bruslju in potrdil odločitev voditeljev glede Ukrajine, Moldavije in Gruzije. Kot je dejal, gre za "zgodovinski trenutek", ki odraža verodostojnost in moč Evropske unije. "Želimo podpreti Ukrajino," je še poudaril. Po njegovih besedah gre za "zelo močan politični signal in politično odločitev".
Odločitev vrha o potrditvi začetka pristopnih pogajanj z Ukrajino je visela v zraku, saj je temu nasprotovala Madžarska. Michel je na vprašanje, kako je voditeljem danes uspelo sprejeti to odločitev, povedal, da so veliko delali, da pripravijo ta Evropski svet, pri čemer je bilo pomembno, da nobena država članica tej odločitvi ne nasprotuje.
Golob: Videti je, da za naslednji korak ni več pravih ovir
Na odločitev voditeljev EU za začetek pristopnih pogajanj z BiH, ko bo ta izpolnila določeno raven pogojev za članstvo, se je odzval tudi slovenski premier Robert Golob, ki je dejal, da Evropska unija glede Bosne in Hercegovine še nikoli ni bila tako enotna kot danes. Tako na poti k začetku pogajanj ni več političnih ovir, začela bi se lahko že marca, je povedal.
"To je tisto, kar je izjemno pozitivno sporočilo. Zaenkrat je namreč videti, da za naslednji korak ni več pravih ovir, razen izpolnjevanje kriterijev. Ni pa več političnih ovir," je povedal Golob. To pa po njegovih besedah pomeni, da se lahko pogajanja marca najverjetneje tudi začnejo. S tem je svoj cilj dosegla predvsem BiH. Države, ki so jo pri tem podpirale, med njimi Slovenija, pa so zelo zadovoljne, je še povedal premier.
Voditelji zasedanje nadaljujejo z razpravo o reviziji dolgoročnega proračuna EU, v okviru katere bi med drugim zagotovili 50 milijard evrov makrofinančne pomoči Ukrajini za prihodnja štiri leta.
Premier Golob glede na razplet pri širitvi verjame, da jim bo uspelo tudi pri proračunu najti kompromis. Pogovori ne potekajo samo o tem, ali zagotoviti sredstva za Ukrajino ali ne, ampak tudi o tem, koliko sredstev zagotoviti za druge prioritete, je pojasnil. To so migracije, solidarnostni sklad za naravne nesreče in konkurenčnost gospodarstva. "Dobro je, da se pogovarjamo o paketu," je povedal in dodal, da je bilo upoštevano stališče, da je treba sredstva zagotoviti tudi za druga prednostna področja. Trenutno se voditelji ukvarjajo predvsem s tem, kako razporediti sredstva, je dejal.
Kaj je premier Golob povedal pred vrhom EU-Zahodni Balkan si poglejte v posnetku spodaj:
Zelenski in Sandu pozdravila odločitev EU
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in moldavska predsednica Maia Sandu sta pozdravila današnjo odločitev voditeljev članic EU o začetku pristopnih pogajanj z njunima državama.
"To je zmaga za Ukrajino. Zmaga za vso Evropo. Zmaga, ki spodbuja, navdihuje in krepi," je kmalu po odločitvi voditeljev držav članic EU na omrežju X zapisal Zelenski. Zahvalil se je vsem, ki so si prizadevali za začetek pristopnih pogajanj in poudaril, da zgodovino ustvarjajo tisti, ki se neutrudno borijo za svobodo.
This is a victory for Ukraine. A victory for all of Europe. A victory that motivates, inspires, and strengthens. https://t.co/zk44CeL5Ui
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) December 14, 2023
Sandujeva je medtem sporočila, da Moldavija danes čuti topel objem Evrope. "Zahvaljujemo se vam za podporo in zaupanje v našo pot. Zavezani smo trdemu delu, ki je potrebno, da postanemo članica EU," je dejala in dodala, da je Moldavija pripravljena sprejeti izziv.
Von der Leynova odločitev označila za strateško
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev voditeljev o začetku pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter podelitvi statusa kandidatke za članstvo Gruziji označila za strateško in za "dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini EU". "Ponosni, da smo izpolnili svoje obljube, in veseli za naše partnerje," je zapisala na družbenem omrežju X.
Leaders have decided to open accession negotiations with Ukraine and Moldova and to grant candidate status to Georgia.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) December 14, 2023
A strategic decision and a day that will remain engraved in the history of our Union
Proud that we have lived up to our promises and delighted for our partners
Gre za "močan znak podpore in za perspektivo za Ukrajino", pa je glede današnje odločitve Evropskega sveta v zvezi z Ukrajino in tudi Moldavijo sporočil nemški kancler Olaf Scholz. "Nekaj je jasno: ti državi sodita v evropsko družino," je dodal.
Kot so pojasnili viri pri EU, so glede Ukrajine in Moldavije voditelji v sklepih pozvali Svet EU, naj okvirja za pogajanja z Ukrajino in Moldavijo potrdijo, ko bosta ti dve državi sprejeli še preostale ukrepe, ki ju je od njih zahtevala Evropska komisija.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je v začetku novembra ob predstavitvi širitvenega poročila pojasnila, da mora Kijev sprejeti še štiri zakone. Gre za uveljavitev predlagane zakonodaje za kadrovsko okrepitev ukrajinskega protikorupcijskega urada. Odpraviti mora tudi omejitve pristojnosti agencije za preprečevanje korupcije.
Med preostalimi ukrepi je še uveljavitev zakona o lobiranju, ki bo v skladu z evropskimi standardi. Ukrajina mora poleg tega izpolniti priporočila Beneške komisije na področju manjšin.
Moldavija pa mora pred potrditvijo pogajalskega okvirja med drugim sprejeti nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov ter zagotovitev zadostnih resursov za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.
