Nedelja, 26. 10. 2025, 17.03
4 ure, 1 minuta
Dan groze v Rusiji, ki je spremenil vse: Smrtonosni plin ni izbiral, kdo bo umrl
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,18
Osvobojeni talci, ki so jih ruske oblasti med poskusom reševanja in onesposobitve napadalcev zastrupile z uspavalnim plinom, med prevozom v bolnišnico. Umrlo je kar 132 talcev, skoraj vsi zaradi posledic vdihavanja plina, za katerega se je kasneje izkazalo, da je derivat fentanila, ki je zelo močan opioid.
26. oktober velja za enega najbolj tragičnih dni v zgodovini sodobne Rusije. Na ta dan se Rusi spominjajo epiloga krize s talci v moskovskem gledališču Dubrovka, kjer so čečenski teroristi tri dni prej zajeli več kot 900 talcev. Ruske specialne enote so v gledališče spustile uspavalni plin, ki je sicer onesposobil napadalce, a je zaradi njega umrlo tudi ogromno talcev. Dogodek velja za morda največjo prelomnico v eroziji človekovih pravic v Rusiji, saj se je po krizi s talci močno zaostrila varnostna politika, resnične svobode medijev v Rusiji pa je bilo tako rekoč konec.
23. oktobra 2002 je med predstavo Nord-Ost v moskovsko gledališče Dubrovka vdrla skupina od 40 do 50 do zob oboroženih skrajnežev iz Čečenije - med njimi so bili tako moški kot ženske - in za talce zajela tako rekoč vse gledalce predstave, ki so bili takrat v dvorani. Po najnovejših podatkih je šlo za več kot 900 ljudi.
Napadalci so imeli dve zahtevi: umik ruskih sil iz Čečenije in in razglasitev konca druge čečenske vojne, ki se je z ruskimi zračnimi napadi na Čečenijo začela avgusta 1999.
Druga čečenska vojna je bila sicer kompleksen konflikt, ki se je po uradni ruski interpretaciji začel kot odgovor na poskuse nasilnega širjenja islamističnega vpliva v regiji, po mnenju kritikov pa je bil v veliki meri krinka za (ponovno) centralizacijo moči Rusije, ki ni mogla preboleti, da je po prvi čečenski vojni izgubila vpliv v Čečeniji.
Sorodniki talcev, zajetih v gledališču Dubrovka, zelo dolgo niso prejeli tako rekoč nobenih informacij o tem, kaj se dogaja z njihovimi bližnjimi. Eden od razlogov za to je bila tudi prepoved preveč doslednega poročanja o dogajanju ruskim državnim medijem.
V uvodnih urah krize so napadalci izpustili več deset talcev, večinoma otroke in noseče ženske, ruskim oblastem pa zagrozili, da bodo začeli pobijati preostale talce, če njihove zahteve ne bodo izpolnjene.
Ruska vlada je napadalcem v zameno za izpustitev vseh talcev medtem obljubila, da jih ne bodo kazensko preganjali in da lahko, če izpustijo talce, svobodno zapustijo državo - pogoj je bil, da lahko odidejo kamor koli, razen v druge kraje v Rusiji ali v Čečenijo. To se ni zgodilo.
Šef ruske varnostne službe FSB Nikolaj Patrušev jim je kasneje, ko je bilo že jasno, da se kriza zelo verjetno ne bo rešila po mirni poti, v zameno za izpustitev talcev lahko obljubil le še to, da bodo lahko ostali živi.
Pripadnik ruskih specialnih enot v bližini gledališča Dubrovka
Napadalci so talce in talke v dvorani gledališča Dubrovka zadrževali na sedežih brez hrane in vode. Ruskim oblastem so grozili, da bodo za vsako žrtev v svojih vrstah ubili deset talcev.
Odgovornost za organizacijo napada je prevzel čečenski vojaški poveljnik in vodja čečenskih gverilcev Šamil Basajev, ki je hkrati obljubil nove teroristične napade. Zajetje talcev v Dubrovki je vodil 23-letni islamski skrajnež Movsar Barajev, ki je na koncu v gledališču tudi umrl.
Vsa pogajanja so bila tako rekoč zaman
S teroristi se je poskusilo pogajati več znanih Rusov in Rusinj, med drugim politik Boris Nemcov, novinarka Ana Politkovska, nekdanja kandidatka za predsednico Rusije Irina Hakamada. Pomoč je ponujal tudi nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Vse je bilo zaman. Edini preboj, ki so ga dosegla pogajanja, je bila izpustitev dodatnih 90 talcev, in sicer 75 tujcev ter 15 Rusov, med katerimi je bilo osem otrok.
Po dveh dneh od zajetja talcev so se ruske oblasti na čelu s predsednikom Vladimirjem Putinom odločile, da bodo krizo s talci rešile zgrda, ne zlepa.
26. oktobra v zgodnjih jutranjih urah so ruske oblasti zaradi grožnje napadalcev, da so v gledališču namestili eksplozivne naprave, ki jih bodo v primeru vdora specialcev sprožili, v dvorano gledališča začele črpati uspavalni plin, s katerim so nameravale onesposobiti čečenske teroriste.
Pripadniki ruskih specialnih enot iz gledališča Dubrovka evakuirajo talce. Skoraj vsi so bili zastrupljeni s plinom, ki so ga v gledališče z namenom onesposobitve teroristov črpale ruske oblasti.
Kasneje je postalo znano, da so uporabili derivat fentanila, ki je zelo močan opioid.
V dvorani gledališča je zaradi vdora plina, katerega posledice so začeli čutiti tudi talci, zavladala panika, ki se je nato samo še stopnjevala - pol ure kasneje so v gledališče vdrli ruski specialci in začel se je strelski obračun z napadalci. Ruski specialci so pobili tako rekoč vse teroriste, tudi tiste, ki so že podlegli uspavalnemu plinu.
Med evakuacijo je postalo jasno, za kakšno tragedijo bo v resnici šlo
Dogodke takoj po strelskem obračunu in evakuaciji talcev iz gledališča Dubrovka je, tako kot v primeru nesreče jedrske podmornice Kursk dve leti prej, zaznamovala izredna nepripravljenost ruskih oblasti za komunikacijo s sorodniki žrtev oziroma talcev.
Te so ruske oblasti v trumah tudi z avtobusi prepeljale v bolnišnice, ki pa niso bile pripravljene na tolikšno število zastrupljenih s plinom, zato mnogi niso prejeli ustrezne zdravstvene oskrbe.
Avtobus, s katerim so v bolnišnice prepeljali s plinom zastrupljene talce.
Ruske oblasti so sprva trdile, da je umrlo nekaj več kot 60 talcev, večino naj bi pobili čečenski skrajneži, in zatrjevale, da so spopad med ruskimi specialci in napadalci sprožili drugi. Kasneje so trdili, da ni bilo znano, kaj je povzročilo smrti talcev.
27. oktobra je predsednik moskovskega zdravstvenega odbora Andrej Seltsovsky sporočil, da so vsi talci razen enega umrli zaradi vdihavanja takrat javnosti še neznanega plina. Njihove smrti so sicer označili za posledico terorizma.
Skupno število mrtvih - ob vseh napadalcih - se je na koncu uradno povzpelo na 132, čeprav so nekateri viri navajali precej višje ocene, ki so presegale 200 mrtvih. Tako rekoč vsi preživeli talci so bili sicer zastrupljeni s plinom, nekateri so imeli zaradi tega tudi doživljenjske zdravstvene posledice.
Rusi se spominjajo svojcev, ki so umrli med krizo v gledališču Dubrovka.
Putin je zavladal z železno pestjo
Dogodek v Dubrovki je po mnenju mnogih političnih analitikov pomenil odločilno prelomnico v zgodovini sodobne Rusije, ki je zacementirala oblast ruskega predsednika Vladimirja Putina in povzročila začetek erozije človekovih pravic ter konec svobode medijev v Rusiji.
Kljub temu, da je umrlo toliko talcev, ruske oblasti pa so se tako kot v primeru nesreče jedrske podmornice Kursk soočale z obtožbami o netransparentnosti, je priljubljenost Vladimirja Putina kot predsednika Rusije po krizi s talci v Dubrovki eksplodirala. Javnomnenjska raziskava decembra 2002 je pokazala, da Putinovo vodstvo in njegove metode za obravnavanje teroristov odobrava kar 83 odstotkov državljanov in državljank Rusije.
Po dogodkih v gledališču Dubrovka so moskovske oblasti zaostrile varnostno zakonodajo, omejile svobodo medijev in povečale moč ruske varnostne službe FSB.
V Rusiji je po dogodkih 26. oktobra in Putinovih obljubah o odločnem boju proti terorizmu za vsako ceno zavladal konsenz, da je večje število kolateralnih žrtev sprejemljivo, če to pomeni onesposobitev teroristov. To se je pokazalo tudi dve leti pozneje, ko je med islamističnim napadom na šolo v Beslanu in posredovanjem ruskih specialcev umrlo kar 334 talcev, med njimi večina otrok.
Ruska vlada je novembra 2002 medtem sprejela strožjo protiteroristično zakonodajo, ki je močno razširila pooblastila ruskih varnostnih služb, kot je FSB, in varnost države po mnenju mnogih kritikov s tem postavila nad življenja posameznikov.
Reševanje talcev v moskovskem gledališču Dubrovka je postalo simbol Putinovega modela oblasti – učinkovita, neusmiljena in netransparentna – in pomenilo začetek dobe, v kateri je varnostni aparat postal jedro ruskega režima.
Omejili so tudi svobodo medijev. Tem je bilo že prej tako rekoč prepovedano dosledno poročati o dogodkih v Dubrovki med 23. in 26. oktobrom ter o posledicah zajetja talcev, česar so se načeloma držali ruski državni mediji, ne pa tudi NTV, ki je bil še zadnji veliki ruski medij oziroma televizijski kanal, ki ni bil pod kremeljskim dežnikom. NTV je bil med drugim zelo kritičen do ruskega odziva na krizo s talci, glavnino dogajanja so prenašali tudi v živo.
Vladimir Putin je bil zaradi poročanja NTV, ki se je proti razgradnji neodvisnosti boril že od leta 2001, ko je lastništvo medija prevzel ruski energetski gigant Gazprom, zelo nezadovoljen. Januarja 2003 je bilo tako zamenjano vodstvo NTV in uredniška politika medija se je drastično spremenila.
