Nedelja, 29. 1. 2023, 18.03
1 leto, 9 mesecev
"Zakleto" stanovanje 85: ukrajinski blok je imel grozljivo skrivnost
V Avstraliji se še vedno nadaljuje akcija iskanja majcene radioaktivne kapsule, ki naj bi padla s tovornega vozila v lasti rudarskega podjetja Rio Tinto. Zakaj takšna panika zaradi sevajočega valjčka, manjšega od kovanca, ki je domnevno izgubljen sredi avstralske divjine? Zato, ker se je pred petimi desetletji izgubila zelo podobna kapsula in nazadnje končala v steni stanovanjskega bloka, posledice pa so bile tragične.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v kamnolomu Karanski v nekdanji Sovjetski zvezi, danes na skrajnem vzhodu Ukrajine v regiji Donbas, z merilca sevanja odlomila kapsula, ki vsebuje radioaktivni cezij-137. Neuspešno iskalno akcijo so končali po tednu dni, kamnolom je obratoval naprej.
Zakleto stanovanje
Leta 1980 so v takrat sovjetskem, danes pa ukrajinskem mestu Kramatorsk obstoječe blokovsko naselje razširili s stanovanjskim poslopjem številka sedem, ki stoji v današnji ulici Marije Primačenko. V stanovanje številka 85 se je vselila štiričlanska družina.
Leta 1981 je umrla 18-letnica, ki je živela v stanovanju 85. Vzrok smrti je bila levkemija. Leto dni pozneje je umrl njen 16-letni brat, tudi on zaradi levkemije. Enaka tragična usoda je nato doletela tudi njuno mamo (vir: Černobilski R&D inštitut). Zdravniki so vse smrti v družini pripisali genetskemu nagnjenju. Drugega pojasnila namreč niso našli.
Blok številka 7 leta 2020:
V stanovanje, ki se ga je med prebivalci blokovskega naselja takrat že držal sloves zakletega, se je vselila nova družina. Leta 1987 so pokopali starejšega od sinov, mlajši je skoraj umrl v bolnišnici. Oba sta imela levkemijo.
Takrat je bilo že jasno, da bi bilo res neverjetno naključje, če bi imeli obe nesrečni družini, ki sta živeli v stanovanju 85, genetsko nagnjenje k zbolevanju za levkemijo. Tega se je zavedal tudi oče leta 1987 umrlega najstnika in od oblasti zahteval, naj se primer temeljito razišče in, to je bilo pomembno, izmeri morebitno radioaktivno sevanje.
Geigerjev števec preiskovalcev je ob njihovem prihodu v stanovanje 85, natančneje v prostor, kjer je bila spalnica, podivjal. Stena, ki je ločevala stanovanji 85 in 82 ter ob kateri je imel posteljo vsaj eden od umrlih otrok, je sevala kot nora. V njej so odkrili radioaktivno kapsulo – isto kapsulo, ki se je v prejšnjem desetletju izgubila v kamnolomu, pozneje pa je skupaj s peskom iz kamnoloma postala gradbeni material.
Fotografija je simbolična.
Zaradi radioaktivne kapsule v steni stanovanja 85 so še pred njenim odkritjem umrle štiri osebe, še 17 pa jih je zbolelo. Pozneje sta po neuradnih podatkih zaradi izpostavljenosti sevanju umrla še dva (nekdanja) stanovalca bloka 7.
Blok je varen za bivanje dokončno postal leta 1989. Ukrajinski Znanstveno-tehnični center za izvoz in uvoz specialnih tehnologij, strojne opreme in materialov je v poročilu o radioloških incidentih iz leta 2005, med katerimi je omenjen tudi Kramatorsk, opozoril, da se podoben scenarij zaradi temeljitega preverjanja tako surovih materialov kot že zgrajenih poslopij ne more več zgoditi.
Družinam sta prinesla smrt
Dva podobna manj znana tragična incidenta, ki sta ju povzročila izgubljena vira radioaktivnega sevanja, sta se zgodila v letih 1984 oziroma 2000 v Maroku in Egiptu.
V obeh primerih je šlo sicer za naključno najdbo radioaktivnega predmeta, najditelja pa sta ju brez zavedanja, na kaj sta pravzaprav naletela, odnesla domov. Šlo je za kapsuli, ki sta vsebovali radioaktivni iridij-192 (vir).
V Maroku je zaradi izpostavljenosti sevanju umrlo osem oseb, v Egiptu pa oče, ta je radioaktivni predmet prinesel domov, in njegov sin.
15