Torek, 12. 12. 2023, 7.37
4 mesece, 2 tedna
657. DAN VOJNE V UKRAJINI
Ukrajina tarča obsežnega kibernetskega napada
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,00
Zaradi napada so bile onemogočene mobilne komunikacije in dostop do interneta, podatki potrošnikov pa niso bili ogroženi, je sporočilo podjetje Kyivstar.
Največje ukrajinsko telekomunikacijsko podjetje Kyivstar je bilo danes tarča obsežnega kibernetskega napada. Ukrajinska varnostna služba SBU je sprožila preiskavo napada in ocenila, da za njim najverjetneje stoji Rusija. Tudi podjetje Kyivstar, ki ima 24,3 milijona naročnikov, je za napad obtožilo Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
20.09 V EU in ZDA zaskrbljeni zaradi nepojasnjene odsotnosti Navalnega
18.43 ZDA uvedle nove sankcije zaradi podpore ruski agresiji
17.52 Zelenski prepričeval ameriške kongresnike v nadaljevanje pomoči Ukrajini
16.45 Bruselj s predlogom zakonodaje na področju upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja
16.04 Ukrajina tarča obsežnega kibernetskega napada
15.22 Finska namerava odpreti dva mejna prehoda z Rusijo
10.53 Ukrajina ponoči znova tarča ruskih napadov
7.38 IMF Ukrajini odobril 900 milijonov dolarjev pomoči
20.09 V EU in ZDA zaskrbljeni zaradi nepojasnjene odsotnosti Navalnega
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes pozval k takojšnji izpustitvi ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in izrazil zaskrbljenost, ker so ga premestili na neznano lokacijo. Potem ko so njegovi sodelavci zatrdili, da že sedem dni niso bili v stiku z Navalnim, so podobno zaskrbljenost izrazile tudi ZDA.
Highly worrying news of @Navalny missing for 7 days. Russia’s political leadership is responsible for his safety & health in prison for which they will be held to account
— Josep Borrell Fontelles (@JosepBorrellF) December 12, 2023
The EU reiterates its call for his immediate &unconditional release from
politically motivated incarceration
"Zelo zaskrbljujoča novica, da je Navalni pogrešan že sedem dni. Rusko politično vodstvo je odgovorno za njegovo varnost in zdravje v zaporu, za kar bo odgovarjalo," je v objavi na omrežju X sporočil Borrell. Dodal je, da EU ponovno poziva k takojšnjemu in brezpogojnemu preklicu njegove politično motivirane zaporne kazni.
Navalnega so iz kazenske kolonije Melehovo, ki se nahaja 235 kilometrov vzhodno od Moskve, premestili na neznano lokacijo. Sodelavci ruskega opozicijskega voditelja trdijo, da že sedem dni niso bili v stiku z njim.
Že v ponedeljek so zaskrbljenost izrazili v Washingtonu, kjer so prav tako znova pozvali k njegovi izpustitvi. "Sploh ga ne bi smeli nikoli zapreti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby in dodal, da si prizadevajo izvedeti več o njegovem izginotju.
Navalni je bil avgusta spoznan za krivega ustanovitve in financiranja ekstremistične organizacije, kar zanika, in dobil dodatnih 19 let zapora v koloniji s posebnim režimom. Pred tem je bil 47-letni politik že obsojen na devet let zapora zaradi kršitve pogojnega izpusta, goljufije in nespoštovanja sodišča.
"Govorimo o zaporniku, ki je bil spoznan za krivega pred zakonom in prestaja kazen, ki mu je bila izrečena. Vsako vmešavanje, tudi s strani ZDA, je nesprejemljivo," je v odzivu na komentarje danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
18.43 ZDA uvedle nove sankcije zaradi podpore ruski agresiji
Ameriško ministrstvo za finance in State Department sta danes naznanila sankcije proti skupaj več kot 250 posameznikom in organizacijam zaradi podpore ruski vojni v Ukrajini, pri čemer so na seznamu tudi posamezniki in podjetja iz Kitajske, Turčije in Združenih arabskih emiratov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Današnje sankcije dodatno stiskajo dobavitelje in omrežja iz tretjih držav, ki Rusiji zagotavljajo sredstva za njeno vojaško-industrijsko bazo," je sporočila finančna ministrica Janet Yellen.
Sankcije so ZDA uvedle proti posameznikom in podjetjem, ki ruski industriji zagotavljajo vse potrebno za nadaljevanje vojne v Ukrajini. Gre med drugim za podjetja na Kitajskem in v Pakistanu, ki prodajajo kitajsko orožje in tehnologijo Rusiji.
Med njimi je kitajski državljan Hu Xiaoxun in njegovo zasebno podjetje Jarvis HK Co., poroča AFP. Podjetji za satelitske fotografije iz Pekinga Yunze Technology Co. in Chang Guang Satellite Technology Co. naj bi skupini plačancev Wagner zagotavljala posnetke bojišč v Ukrajini, sankcije pa so med drugim prizadele tudi švicarsko podjetje Thamestone in singapursko podjetje Micro Electronics Technologies.
17.52 Zelenski prepričeval ameriške kongresnike v nadaljevanje pomoči Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes srečal z ameriškimi kongresniki in jih skušal prepričati v nujnost potrditve dodatne pomoči njegovi državi za obrambo pred rusko agresijo. Zvečer se bo nato v Beli hiši srečal s predsednikom ZDA Joejem Bidnom.
Zelenski je imel v ponedeljek govor na nacionalni obrambni univerzi v Washingtonu, kjer se je srečal z obrambnim ministrom ZDA Lloydom Austinom. Opozoril je, da prekinitev ameriške pomoči Ukrajini koristi Rusiji.
Doslej potrjene ameriške pomoči za Ukrajino namreč počasi zmanjkuje, nadaljnjo pomoč pa mora potrditi kongres. Biden je že zaprosil za več kot 60 milijard dolarjev, vendar pa so senatni republikanci prejšnji teden blokirali sveženj izredne porabe, med drugim za Izrael, Ukrajino in druge namene zaradi sporov okrog zavarovanja južne meje in priseljevanja.
Zelenski je nekaj denarja dobil po obisku na sedežu Mednarodnega denarnega sklada, ki je za podporo ukrajinskemu državnemu proračunu odobril dodatnih 900 milijonov dolarjev.
Vendar pa Ukrajina nujno potrebuje milijarde dolarjev v obliki ameriške vojaške pomoči, saj se je njena poletna ofenziva ustavila. Vendar pa je vse več republikancev, ki skupaj z svojim vodjem Donaldom Trumpom menijo, da se mora pomoč Ukrajini ustaviti, vojna pa se mora končati, tudi če bo Kijev del svojega ozemlja prepustil Moskvi.
Vodja demokratske večine v senatu Chuck Schumer je po srečanju z Zelenskim dejal, da Ukrajina nujno potrebuje pomoč, da se Putinu prepreči razglasitev zmage, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Dal nam je vedeti, da če izgubijo vojno, potem bo Putin zmagal," je dejal Schumer.
Zelenski se je nato srečal še s predsednikom predstavniškega doma, republikancem Mikom Johnsonom. Ta ni zavrnil dodatne pomoči Ukrajini, vendar pa jo je povezal s povečanjem varnosti na južni meji. Dejal je, da tako kot v vojni umirajo Ukrajinci, umirajo tudi Američani zaradi mamil, ki prihajajo čez južno mejo.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je medtem v Moskvi podprl republikanske skeptike in dejal, da milijarde dolarjev od ZDA niso privedle do uspehov Ukrajine na bojišču, še navaja AFP.
16.45 Bruselj s predlogom zakonodaje na področju upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja
Evropska komisija je danes državam članicam posredovala predlog zakonodajne podlage, ki bo v prihodnje omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine. V prvem koraku Bruselj predlaga zgolj zamrznitev prihodkov, ki jih imajo finančne ustanove od upravljanja ruskega premoženja.
Kot so pojasnili viri pri komisiji, so članice EU od začetka ruske agresije na Ukrajino februarja lani zamrznile več kot 200 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, ki je na računih evropskih finančnih ustanov oziroma t. i. centralnih klirinško-depotnih družb.
Centralne depotne družbe običajno v največ 24 urah vrednostne papirje prodajalca zgolj posredujejo kupcu. Ker je bilo rusko premoženje zamrznjeno v okviru evropskih sankcij, pa so ti vrednostni papirji ostali na računih finančnih institucij in ustvarjali likvidnost, ki je bila prav tako zamrznjena, so povedali viri. Da bi ohranile vrednost glavnice, klirinško-depotne družbe ta likvidnostna sredstva upravljajo, pri čemer ustvarjajo prihodke, so dodali. Koliko so jih ustvarili doslej, na komisiji niso mogli povedati.
Današnja zakonodajna predloga bosta po navedbah uradnikov Evropske komisije omogočila zamrznitev teh prihodkov, ki bodo morali ostati na centralni depotni družbi. Te dohodke bodo morali upravljati in ločeno beležiti. Dolgoročni cilj je vsaj del neto prihodkov od teh vrednostnih papirjev, od katerih morajo sicer depotne družbe plačevati tudi davke v posamezni državi članici, nameniti za povojno obnovo Ukrajine. Vendar pa bo za to potreben nov predlog Evropske komisije.
Predloga dopolnitve obstoječih sankcij proti Rusiji, ki jih je danes sprejel Bruselj, bodo zdaj obravnavale države članice. Zakonodaja se bo lahko uporabljala zgolj za prihodke, ustvarjene po uveljavitvi.
16.04 Ukrajina tarča obsežnega kibernetskega napada
Največje ukrajinsko telekomunikacijsko podjetje Kyivstar je bilo danes tarča obsežnega kibernetskega napada. Ukrajinska varnostna služba SBU je sprožila preiskavo napada in ocenila, da za njim najverjetneje stoji Rusija. Tudi podjetje Kyivstar, ki ima 24,3 milijona naročnikov, je za napad obtožilo Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Smo v vojni, ki ne poteka samo na bojišču, ampak tudi v virtualnem prostoru, in žal smo zaradi te vojne bili prizadeti," je dejal generalni direktor podjetja Kyivstar Oleksandr Komarov. Pojasnil je, da je bil namen napada predvsem čim večje uničenje infrastrukture za informacijsko tehnologijo. "Ta cilj so delno dosegli," je dodal.
Zaradi napada so bile onemogočene mobilne komunikacije in dostop do interneta, podatki potrošnikov pa niso bili ogroženi, je sporočilo podjetje. Tudi ukrajinski notranji minister Igor Klimenko je poročal o obsežnih motnjah v omrežju Kyivstar.
Motnje v omrežju so sicer prizadele več storitev in podjetij v državi. Oblasti v mestu Sumi so denimo opozorile, da sistem za opozarjanje na zračne napade začasno ne bo deloval. Tiskovni predstavnik banke PrivatBank Oleg Serga pa je sporočil, da je bilo moteno delovanje nekaterih storitev banke.
Tarča kibernetskega napada je bila tudi ena največjih ukrajinskih bank, Monobank. Kot je pojasnil soustanovitelj banke Oleg Gorokovski, je bil Monobank tarča napada za porazdeljeno zavrnitev storitve (DDoS). Dodal je, da je sedaj vse pod nadzorom.
Ukrajinska obveščevalna služba GUR je medtem danes sporočila, da jim je uspelo vdreti v ruski davčni sistem.
15.22 Finska namerava odpreti dva mejna prehoda z Rusijo
Finska bo odprla dva mejna prehoda z Rusijo, je danes sporočil predsednik finske vlade Petteri Orpo. Pojasnil je, da bodo prehoda odprli v četrtek in dodal, da je vlada pripravljena ponovno zapreti vse mejne prehode z Rusijo, če se bo migracijski pritisk nadaljeval, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Vlada se je danes odločila, da bo vzhodna meja ostala zaprta, z izjemo dveh mejnih prehodov, in sicer prehodov Vaalimaa in Niirala," je dejal Orpo. Pojasnil je, da so odločitev sprejeli, da bi ocenili, ali je prišlo do sprememb na meji. "Če se bo migracijski pritisk nadaljeval, bomo te mejne prehode ponovno zaprli," je še dodal.
Na Finskem se je v zadnjih mesecih povečalo število prosilcev za azil, ki so brez vizuma v državo vstopili čez 1.340 kilometrov dolgo vzhodno mejo z Rusijo. Večina ljudi, ki je nezakonito prečkalo mejo, sicer prihaja z Bližnjega vzhoda in Afrike. Po podatkih finske mejne straže je od avgusta na Finsko prek Rusije vstopilo več kot tisoč prosilcev za azil.
V luči tega so finske oblasti konec novembra zaprle vse mejne prehode z Rusijo. Ob tem so Moskvo večkrat obtožile, da nezakonite migrante namenoma pošilja na finsko mejo z namenom destabilizacije svoje sosede kot odgovor na njeno članstvo v zvezi Nato. V Moskvi so obtožbe zavrnili.
Vlada se je odločila, da bo vzhodna meja ostala zaprta, z izjemo dveh mejnih prehodov, in sicer prehodov Vaalimaa in Niirala.
10.53 Ukrajina ponoči znova tarča ruskih napadov
Ukrajina je bila ponoči znova tarča ruskih napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki. Dve manevrirni raketi je ukrajinska zračna obramba prestregla v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Nad različnimi predeli države je prestregla še devet od 15 ruskih dronov. Proruske oblasti v regiji Zaporožje medtem poročajo o napredovanju ruske vojske.
Rusija je v jutranjih urah obstreljevala tudi mesto Herson, kjer sta bili ranjeni dve osebi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot je danes sporočil proruski guverner ukrajinske regije Zaporožje Jevgenij Balicki, ruske sile napredujejo v okolici vasi Novopokrovka v Zaporožju. "Naše enote so napredovale severovzhodno od Novopokrovke," je zapisal na Telegramu in dodal, da so ruske sile utrdile svoje položaje.
O intenzivnih spopadih na jugu države je poročala tudi ukrajinska vojska. Navedla je, da so na območjih severno od Priutne in zahodno od Novopokrovke odbili tri ruske napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Novopokrovka leži približno 20 kilometrov vzhodno od vasi Robotina, ki jo je Kijev ponovno zavzel poleti. Nove ruske pridobitve bi lahko ogrozile ukrajinski nadzor nad vasjo, saj ruske sile že nadzorujejo ozemlje zahodno, južno in vzhodno od vasi.
7.38 IMF Ukrajini odobril 834 milijonov evrov pomoči
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v ponedeljek Ukrajini odobril dodatnih 834 milijonov evrov posojila, denar pa bo porabljen za podporo državnemu proračunu. Sedež IMF je obiskal ukrajinski predsedniki Volodimir Zelenski, ki ga bo danes sprejel predsednik ZDA Joe Biden, srečal pa se bo tudi s kongresniki, ki še niso potrdili nove pomoči Ukrajini.
Namen dogovora v okviru razširjenega sklada je podpreti gospodarsko in finančno stabilnost Ukrajine, ponovno vzpostaviti vzdržnost dolga in podpreti okrevanje Ukrajine na poti k pristopu k EU, so sporočili iz IMF.
"Ta program je ključnega pomena za ohranjanje makroekonomske in finančne stabilnosti ter podporo trenutnemu okrevanju," je po srečanju z Zelenskim dejala direktorica IMF Kristalina Georgieva.
"Ta velika podpora je zelo pomembna za Ukrajino in ukrajinsko ljudstvo. V času vojne je varen finančni sistem ključnega pomena," je dejal Zelenski.
Zelenski se je v ponedeljek med svojim tretjim obiskom v Washingtonu od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 srečal tudi z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom na Obrambni univerzi, kjer je v govoru obenem pozval ZDA, naj ne prekinejo pomoči njegovi državi, ker da bo to koristilo Rusiji.
