Tour de France
Ponedeljek, 3. 7. 2023, 22.25
3 mesece, 1 teden
"Izgredniki so z leti postali bolj nasilni. Nobenih zadržkov nimajo." #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,62
Francijo že nekaj dni pretresajo nasilni protesti, ki so izbruhnili po smrti najstnika alžirskega rodu. Na francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi protestov letijo graje tako z leve kot z desne. Na levici mu očitajo, da zanemarja revne in ljudi na obrobju, na desnici zahtevajo, naj s trdo roko zatre nasilje in uvede izredne razmere na državni ravni.
Nahel H. je bil 17-letnik alžirskega rodu. Bil je edinec, ki je živel s svojo materjo Mounio, očeta menda ni nikoli poznal. Učil se je za električarja, hkrati pa delal kot raznašalec hrane (čeprav ni imel vozniškega dovoljenja) in igral ragbi za klub Pirati iz Nanterra. Nanterre je pariško predmestje.
Dobri znanec policije ali prijazen, nenasilen fant?
Kot piše BBC, je bil Nahel že velikokrat v policijskih postopkih, čeprav odvetnica njegove družine Jennifer Cambla pravi, da ni imel kazenske kartoteke in da ni bil nikoli obsojen. Njegovi znanci pravijo, da ni bil nasilna oseba.
Prejšnji torek je Nahela okoli devete zjutraj ustavila policija, ker naj bi divjal po cesti v času, ko otroci odhajajo v šole. Vozil je avtomobil mercedes s poljskimi registrskimi tablicami, skupaj z njim sta bili v vozilu še dve osebi. Ker se med policijsko kontrolo prometa ni ustavil, je eden od policistov streljal nanj, zaradi česar je umrl.
Velika gmotna škoda nasilnih protestov
Njegova smrt je sprožila nasilne proteste po francoskih mestih, ki trajajo že nekaj dni. Po navedbah francoskega notranjega ministrstva so protestniki, pri katerih gre v veliki večini za mladostnike priseljenskega rodu, zažgali okoli dva tisoč vozil, izropali in požgali pa več kot 700 restavracij in trgovin, številne v pariški regiji.
Nahelova mama Mounia M. na množični žalni povorki za svojim ubitim sinom.
Prišlo je tudi do poskusa umora, ko so protestniki z avtomobilom zapeljali v hišo župana predmestja L'Hay-les-Roses Vincenta Jeanbruna. Med gašenjem gorečih avtomobilov v podzemni garaži v predmestju Pariza Saint-Denis je umrl 24-letni gasilec.
Spomin na leto 2005
Nasilni protesti so seveda hitro priklicali spomin na leto 2005. Takrat so protesti v predmestjih, kjer živi veliko ljudi priseljenskega rodu (gre za priseljence iz nekdanjih francoskih kolonij, veliko jih je iz arabskih držav) izbruhnili po smrti dveh najstnikov, Zyed Benna in Bouna Traoré. Ta sta umrla zaradi električnega udara, ko sta po nogometni tekmi bežala pred policijo in se zaletela v električno postajo v pariškem predmestju Clichy-sous-Bois.
Tedaj so nasilni protesti v pariških predmestjih in drugod po Franciji trajali tri tedne – od 27. oktobra do 16. novembra. Fotograf francoskega medija Paris Match Eric Hadj, ki je preživel že veliko protestov (spomnimo se le na rumene jopiče ali letošnje proteste zaradi pokojninske reforme), je za BBC povedal, da so zdajšnji protesti veliko hujši kot tisti leta 2005. In tudi hujši kot katerikoli protesti, ki jih je v Franciji spremljal kot fotograf.
"Danes obstajajo družbeni mediji, ki dajejo izgrednikom veliko prednost. Predvsem pa so protestniki bolj nasilni. Imajo rakete in nobenih zadržkov," pravi fotograf.
Iskanje globljih vzrokov za proteste
Na francoski levici številni iščejo vzroke za Nahelovo smrt in nasilne proteste v socialni izključenosti, revščini in gospodarskih reformah francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Po drugi strani pa Nanterre, kjer je živel Nahel, ni kakšen zanemarjen geto – v njem sta med drugim gledališče, univerza, nacionalna operna plesna šola in velik park.
Kritiki očitajo francoski policiji sistemski rasizem, kar policija zanika.
Skoraj praviloma številni uperijo prst tudi v francosko policijo, ki naj bi izvajala sistemski rasizem, zlasti do mladostnikov temne polti ali arabskega rodu. Da naj bi bil v ozadju Nahelove smrti rasizem, meni tudi njegova mama Mounia.
Sistemski rasizem francoske policije?
Za France 5 TV je povedala, da je policist, ki je ustrelil njegovega sina, "videl arabski obraz mladega fanta in mu hotel vzeti življenje". Je pa dodala, da krivi samo eno osebo, ki je streljala, in ne vse francoske policije na splošno. Eden od njenih someščanov arabskega rodu, ki sicer obsoja nasilne proteste, a jih po drugi strani razume, je za BBC povedal, da ni bil presenečen nad Nahelovo smrtjo, ker "imajo vsi slabe izkušnje s policijo". "Povsod so dobri in slabi ljudje, a velika večina policistov je rasistov," je prepričan.
Na drugi strani je Jean-Christophe Couvy, generalni tajnik enega od najmočnejših francoskih policijskih sindikatov, v pogovoru za BBC zavrnil očitke o sistematskem rasizmu francoske policije.
Zakon, ki je policistom olajšal uporabo orožja
"Francija ni ZDA. Nimamo getov. Naše sile predstavljajo francosko večkulturno družbo s policisti iz vseh okolij. Našli boste morda en odstotek rasistov – tako kot v preostali družbi – vendar ne več," trdi Couvy. O podrobnostih Nahelovega primera ni želel razpravljati, saj preiskava primera še poteka.
Protesti so francoskega predsednika Emmanuela Macrona spravili v kočljivi položaj, saj ga grajajo tako z leve kot desne. Zadnji od Macrona zahtevajo bolj trdo roko z nasilnimi protestniki, a se Macron boji, da bo s tem le še spodbudil proteste. Za zdaj skuša proteste umiriti z javnimi pozivi staršem mladih protestnikov, naj svoje otroke od početja odvrnejo.
Veliko graj leti tudi na zakon iz leta 2017, ki francoskim policistom daje več pooblastil za uporabo orožja proti osebi, ki se ne ustavi med policijskim nadzorom prometa. Do te zakonske spremembe je prišlo po tem, ko je policija trdila, da je soočena s porastom nasilja. Kritiki zakona menijo, da je zakon preveč ohlapen, saj policistu daje diskrecijsko pravico glede odločitve, ali voznikovo zavračanje policijskega poziva po ustavitvi vozila predstavlja tveganje.
Smrti ob policijskem ustavljanju vozil
Letos so med policijskimi zaustavitvami zaradi policijske uporabe strelnega orožja umrli trije ljudje, lani pa rekordnih trinajst. Po poročanju Reutersa je bila večina mrtvih temnopoltih ali arabskega rodu.
Protesti so seveda tudi zelo neprijetna zadeva za francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je znašel med Scilo in Karibdo. Levica mu očita, da je nasilje posledica njegovega zanemarjanja revnih in družbenega obrobja, desnica zahteva bolj trdo politiko do protestnikov in uvedbo izrednih razmer na ravni vse države.
V tujini se sprašujejo, ali je Francija varna
Protesti šibijo tudi Macronovo in nasploh francosko veljavo na mednarodni ravni. Macron je bil tako zaradi krize prisiljen zapustiti vrh voditeljev EU, na katerem so pretekli teden razpravljali o ruski invaziji na Ukrajino. In prejšnji konec tedna je moral odpovedati obisk v Nemčijo.
Zaradi protestov se v nekateri v tujini sprašujejo, ali lahko Francija varno izpelje množične športne dogodke, kot je Dirka po Franciji. Ta se bo predvidoma končala 23. julija na Elizejskih poljanah, ki so priljubljeni prostor za protestnike. Na fotografiji: policija aretira mlade protestnike na Elizejskih poljanah.
V tujini se pojavljajo tudi vprašanja, ali lahko Franciji zaupajo, da bo varno gostila mednarodne športne dogodke, kot je kolesarska Dirka po Franciji. Konča se čez tri tedne na Elizejskih poljanah, kjer pogosto potekajo nasilni izgredi. Septembra pa se bo v Franciji začelo svetovno prvenstvo v ragbiju.
Naraščanje razdora v Franciji?
Številni v Franciji so zelo črnogledi glede prihodnosti. Na proteste gledajo tudi v luči t. i. vzporednih družb, ki nastajajo v francoskih velemestih, in krepitve islamskega radikalizma. Ne pozabimo, da so Francijo v bližnji preteklosti pogosto pretresali napadi islamističnih teroristov – najhujši je bil novembra 2015 v Parizu. Krepitev pristojnosti policije je povezana tudi s tem.
Gerard Collomb, nekdanji socialistični župan Lyona in nekdanji notranji minister, je leta 2018, ko je zapuščal položaj notranjega ministra, obžaloval skrb vzbujajočo težnjo francoske družbe, da se deli na skupnosti – kar je po njegovem mnenju protislovje ene same, enotne republike. "Danes živimo drug ob drugem. Bojim se, da se bomo jutri pomerili iz oči v oči," njegove tedanje svareče besede povzema BBC.
