Torek, 19. 12. 2023, 22.35
11 mesecev
Kdo so ljudje, ki v šahu držijo svetovno gospodarstvo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,12
Gibanje Hutijev nadzoruje velik del severnega Jemna, kjer živijo jemenski šiiti. Ti predstavljajo okoli 35 odstotkov prebivalstva Jemna.
Hutiji so šiitska uporniška skupina iz Jemna, ki je z napadi na tovorne ladje v Rdečem morju v nekaj dneh tako rekoč omrtvičila del svetovne trgovine in povzročila veliko gospodarsko škodo. Hutije, ki so velik trn v peti tudi Savdski Arabiji, povezujejo z Iranom in libanonskim Hezbolahom.
Hutiji so dobili ime po vodilni jemenski šiitski družini Al Huti. Šiiti, ki so del tako imenovanega zajidskega šiizma, predstavljajo okoli 35 odstotkov prebivalstva Jemna. Živijo na severu države. Gibanje Hutijev se je pojavilo v 90. letih preteklega stoletja, ko so se jemenski šiiti uprli naraščajočemu vplivu sunitske Savdske Arabije v Jemnu. Hutiji so tudi prepričani, da je osrednja oblast v Jemnu v preveč dobrih odnosih z ZDA.
Upor jemenskih šiitov
Leta 2004 so se jemenski šiiti pod vodstvom Huseina Al Hutija odločili za oborožen upor proti osrednji oblasti v Jemnu. Jemenske oborožene sile so kmalu ubile Al Hutija, njegovi privrženci, ki so nadaljevali boj, so nato postali znani kot Hutiji. Gibanje Hutijev se uradno imenuje Ansar Alah ali Ansarulah, kar pomeni Alahova stranka.
Leta 2014 so Hutiji zasedli jemensko glavno mesto Sana in do leta 2019 velik del severnega Jemna. V državljansko vojno v Jemnu se je leta 2015 na strani osrednje oblasti vpletla tudi Savdska Arabija. Savdijci so se postavili na čelo zveze devetih držav iz Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Savdska letala so naprej začela napadati položaje Hutijev z letali, sledila je pomorska blokada, na koncu pa so v Jemen vstopile tudi savdske kopenske sile.
Povezave z Iranom in Hezbolahom
Kljub temu Hutiji še vedno nadzirajo večino severnega Jemna, tudi prestolnico Sana in velik del jemenske obale ob Rdečem morju. Preostali del države, zlasti njen vzhodni del, nadzirajo sile, zveste osrednji oblasti, ki imajo podporo Savdijcev. Jugozahod države nadzirajo zagovorniki odcepitve juga Jemna, ki imajo podporo Združenih arabskih emiratov.
Hutiji so vojaško zelo uspešni, saj so pred leti zavzeli tudi jemensko prestolnico Sano. Hutijev, ki imajo podporo Irana, ni uspela uničiti niti savdska vojska, ki se je neposredno vpletla v jemensko državljansko vojno. Hutiji pogosto izvajajo tudi napade z izstrelki in droni na savdsko ozemlje.
Hutijem očitajo, da so povezani s šiitskim Iranom in libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah. Iran naj bi tudi podpiral Hutije z orožjem. Po začetku izraelskih napadov na Gazo, ki so posledica napadov Hamasa na jugu Izraela, so Hutiji začeli z vojaškimi akcijami tudi proti Izraelu. Proti judovski državi so tako začeli izstreljevati rakete.
Napadi na ladje v Rdečem morju
Kmalu so spremenili taktiko ter začeli z napadi z brezpilotnimi letalniki in raketami na ladje v Rdečem morju, ki po prepričanju Hutijev plujejo proti izraelskim pristaniščem. Hutiji grozijo, da se bodo napadi nadaljevali, dokler Izrael ne ustavi napadov na Gazo oziroma dokler ne bo omogočena dostava hrane in zdravil na območje Gaze.
Številni so prepričani, da so v ozadju napadov Iranci oziroma da Iran spodbuja Hutije k napadom na ladje. A strokovnjakinja za Jemen Stacey Philbrick Yadav, ki na Univerzi v Pensilvaniji predava mednarodne odnose, ni prepričana, da so Hutiji zgolj izvajalci iranskih načrtov.
Velika priljubljenost protiizraelske politike v Jemnu
Kot je povedala za ameriški medij Time, so napadi na Izrael in ladje v Rdečem morju povezani tudi z načrti Hutijev, da bi okrepili svojo podporo v Jemnu tudi zunaj šiitske skupnosti oziroma zunaj svoje politične skupine. Propalestinska in protiizraelska politika sta namreč med Jemenci zelo priljubljeni.
Danski ladjar Maersk in nemški Hapag-Lloyd sta že v petek ustavila tovorni ladijski promet skozi Rdeče morje. V petek so Hutiji najprej z izstrelki napadli Hapagovo ladjo, ki so jo zadeli, nato še Maerskovo ladjo, ki pa so jo zgrešili. Napad na Hapagovo ladjo je povzročil požar na krovu, žrtev ni bilo.
Zaradi napadov Hutijev na ladje v Rdečem morju sta danski ladjar Maersk in nemški Hapag-Lloyd v petek sporočila, da njune ladje do nadaljnjega ne bodo več plule po Rdečem morju oziroma skozi ožino Bab al Mandeb. Podobno odločitev sta v soboto sporočila še italijansko-švicarski in francoski ladjar MSC in CMA CGM. Takšno odločitev je sprejel tudi BP.
Podaljšanje in podražitev ladijskih prevozov
Ladje, ki plujejo po Rdečem morju, seveda večinoma nadaljujejo pot skozi Sueški prekop in nato v Sredozemlje. Napadi na ladje so tako povzročili preusmeritev na pot okoli Afrike. To ladjam pot podaljša za deset dni (po nekaterih izračunih kar do 30 dni) in seveda pot podraži. Taktika Hutijev je tako zelo učinkovita. S tem tudi ustvarjajo pritisk na Izrael.
Kot piše Times of Israel, bodo morale kontejnerske ladje, namenjene v Izrael z Daljnega vzhoda, zdaj opraviti 40 odstotkov daljšo pot okoli Afrike in Rta dobrega upanja, kar bo podaljšalo čas pošiljanja blaga za dva do štiri tedne in povečalo stroške na ladjo za do milijon dolarjev.
Velika odvisnost Izraela od pomorske trgovine
Dodatni stroški bodo podražili blago za uvoznike in prenesli višje stroške na potrošnike. To je zato, ker imajo ladje, ki plujejo proti Izraelu, odkar je izbruhnila vojna, že višje stroške prevoza, saj morajo plačati dodatno premijo za vojno tveganje, ki jo zaračunavajo pomorske zavarovalnice.
Območje Rdečega morja v bližini ožine Bab al Mandeb (ta povezuje Rdeče morje in Adenski zaliv), kjer prihaja do napadov Hutijev na ladje.
Izrael kar 99 odstotkov uvoženega blaga uvozi po morju, trgovina z Azijo pa je močno narasla. "Gravitacijsko središče gospodarstva se zelo jasno seli v države Daljnega vzhoda, zato se tudi izraelska trgovina s temi državami povečuje in predstavlja 25 odstotkov izraelskega izvoza in uvoza," je za zgoraj omenjeni izraelski medij dejal Šaul Čorev, upokojeni kontraadmiral izraelske mornarice ter vodja raziskovalnega centra za pomorsko politiko in strategijo na Univerzi v Haifi.
Izraelski uvoz iz Kitajske
Izraelski uvoz z Daljnega vzhoda, predvsem iz Kitajske, vključuje stroje za infrastrukturne in gradbene projekte, potrošniške izdelke in trgovsko blago, naročeno na kitajskih spletnih mestih, vključno z Ali Expressom, ter tudi elektronske izdelke in v zadnjih letih kitajska vozila.
Zaradi napadov v izraelskem pristanišču Eilat ob Rdečem morju skoraj ni dejavnosti. Preusmerjeni tovor bo tako moral po daljši poti do glavnih sredozemskih izraelskih pristanišč, Ašdoda in Haife.
Protihutijevska koalicija pod vodstvom ZDA
Zaradi napadov Hutijev na ladje je ameriški obrambni minister Lloyd Austin v ponedeljek naznanil koalicijo desetih držav pod vodstvom ZDA, ki bodo sodelovale pri zaščiti ladij v Rdečem morju, ki so vse bolj izpostavljene napadom Hutijev iz Jemna.
Izrael vse več uvaža z Daljnega vzhoda. To uvoženo blago prihaja v pristanišče Eilat ob Rdečem morju (na fotografiji), ki je zadnje dni zaradi ustavitve in preusmeritve ladijskega tovornega prometa tako rekoč brez dela.
V operaciji Zaščitnik blaginje bodo poleg ZDA sodelovale še Velika Britanija, Bahrajn, Kanada, Francija, Italija, Nizozemska, Norveška, Španija in Sejšeli. Nekatere države bodo sodelovale z vojaškimi patruljami, druge bodo zagotavljale obveščevalno podporo na jugu Rdečega morja in v Adenskem zalivu.
