Robert Golob
Četrtek, 23. 10. 2025, 14.40
2 tedna, 5 dni
Vojna v Ukrajini
Putin za nadaljevanje dialoga s Trumpom, a zagrozil tudi z močnim odzivom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,96
Elektrarna Zaporožje je bila pred natanko mesecem dni že desetič odklopljena od osrednjega omrežja, med najdaljšo tovrstno prekinitvijo do zdaj pa so se zanašali na rezervne dizelske generatorje, s katerimi so vzdrževali najnujnejše funkcije, kot je hlajenje reaktorjev.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes obljubil nadaljevanje dialoga z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, a zagrozil z močnim odzivom, če bo Ukrajina dobila ameriške rakete tomahawk. Ob tem je dejal, da so najnovejše ameriške sankcije proti dvema ruskima naftnima podjetjema sicer resne, a da ne bodo vplivale na rusko gospodarstvo.
20.50 Trump: Predsednik Xi bi lahko imel velik vpliv na Putina
19.34 Putin za nadaljevanje dialoga s Trumpom
19.29 Zelenski voditelje EU pozval k čimprejšnji odločitvi o novem posojilu
14.37 Jedrska elektrarna v Zaporožju znova priključena na omrežje
14.34 Rusija Ukrajini vrnila tisoč trupel vojakov
14.24 EU z letom 2027 prepoveduje uvoz ruskega LNG
11.50 Zelenski: Svojega ozemlja ne nameravamo odstopiti
8.13 Golob zbolel, ne bo ga na srečanje z Zelenskim
7.10 Eksplozija v ruski tovarni streliva
6.00 Vrh EU o gospodarski konkurenčnosti, obrambi in podpori Ukrajini
20.50 Trump: Predsednik Xi bi lahko imel velik vpliv na Putina
Kitajski predsednik Xi Jinping bi v okviru prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini lahko imel velik vpliv na ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v sredo ocenil ameriški predsednik Donald Trump. Prvi mož ZDA se bo konec tedna podal na turnejo po Aziji, med katero naj bi se v Južni Koreji tudi sestal s Xijem.
Je Trump našel pravega moža, ki bo razorožil Putina in imel nanj velik vpliv? "Mislim, da ima lahko velik vpliv na Putina," je novinarjem v Beli hiši o kitajskem predsedniku Xi Jinpingu povedal Trump
"Mislim, da ima lahko velik vpliv na Putina," je novinarjem v Beli hiši povedal Trump. "Poglejte, je spoštovan človek. Je zelo močan voditelj, zelo velika država. Da, mislim, da lahko ima velik vpliv. In zagotovo bova govorila o Rusiji, Ukrajini," je pojasnil.
Obenem je vnovič izrazil razočaranje nad Putinom, rekoč da ima z njim vsakič dober pogovor, ki pa ne vodi nikamor, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Trump je pred tednom dni po telefonskem pogovoru s Putinom napovedal njuno srečanje, ki naj bi v roku dveh tednov potekalo v Budimpešti. A nato je bilo najprej preloženo za ta teden napovedano pripravljalno srečanje med zunanjima ministroma obeh držav, Marcom Rubiom in Sergejem Lavrovom, nakar je Trump v torek dejal, da si ne želi "zapravljenega srečanja" in da se bo s Putinom sešel, ko bo mogoče pričakovati, da bo to produktivno.
Ameriški predsednik se bo konec tedna podal na turnejo po Aziji, v okviru katere se bo mudil v Maleziji, na Japonskem in v Južni Koreji. Ob robu vrha foruma za gospodarsko sodelovanje Azije in Pacifika (Apec) v Južni Koreji naj bi se tudi sestal s Xijem, s čigar državo že nekaj časa vodi trgovinsko in carinsko vojno.
Trump in Xi se bosta sešla prihodnji četrtek v Južni Koreji, je nocoj sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Trump se bo dvostranskega srečanja s kitajskim voditeljem udeležil ob koncu turneje po treh azijskih državah, je dodala, poroča AFP.
Trgovinska in carinska vojna se je dodatno zaostrila pred nekaj manj kot dvema tednoma, ko je Kitajska naznanila izvozne omejitve redkih zemelj in drugih surovin. Trump ji je v odgovor zagrozil s 100-odstotnimi carinami.
Povrhu je v sredo ob nezadovoljstvu s Putinom glede prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini uvedel sankcije proti dvema največjima ruskim naftnima družbama Rosneft in Lukoil. Predhodno je aktivno pritiskal na države, ki kupujejo rusko nafto, med njimi Kitajsko.
Ta je svoje nakupe označila za legitimne in Washington obtožila ustrahovanja. Danes so nato v Pekingu sporočili, da sankcijam nasprotujejo, saj te "nimajo podlage v mednarodnem pravu".
Kitajsko ministrstvo za trgovino je medtem danes napovedalo, da se bosta njena in ameriška delegacija v prihodnjih dneh v Maleziji sestali na trgovinskih pogovorih. Delegacijo Pekinga bo vodil podpredsednik vlade He Lifeng, navaja AFP.
19.34 Putin za nadaljevanje dialoga s Trumpom
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes obljubil nadaljevanje dialoga z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, a zagrozil z močnim odzivom, če bo Ukrajina dobila ameriške rakete tomahawk. Ob tem je dejal, da so najnovejše ameriške sankcije proti dvema ruskima naftnima podjetjema sicer resne, a da ne bodo vplivale na rusko gospodarstvo.
"Dialog je vedno boljši od konfrontacije ali kakršnihkoli sporov, še posebej vojne. Vedno smo podpirali nadaljevanje dialoga," je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Putin.
"Dialog je vedno boljši od konfrontacije ali kakršnihkoli sporov, še posebej vojne. Vedno smo podpirali nadaljevanje dialoga," je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Putin.
Toda če bi Ukrajina Rusijo napadla z ameriškimi raketami tomahawk, za katere si prizadeva Kijev, bi bil odziv Moskve zelo močan, če ne celo uničujoč, je zagrozil ruski predsednik in dodal, da bi dobava raket Ukrajini pomenila stopnjevanje konflikta.
"Če se odpovemo prisilnim ukrepom in namesto tega začnemo resen dialog o prihodnjih perspektivah, tudi na gospodarskem področju, imamo veliko področij, kjer lahko sodelujemo," je dejal Putin.
Glede ameriških sankcij, usmerjenih proti dvema velikima ruskima naftnima podjetjema, pa je pojasnil, da gre za resne sankcije, ki pa ne bodo bistveno vplivale na rusko gospodarstvo.
"Imele bodo določene posledice, vendar ne bodo bistveno vplivale na našo gospodarsko blaginjo," je povedal Putin in dodal, da so sankcije sovražno dejanje in poskus izvajanja pritiska, ki ne krepi odnosov med Rusijo in ZDA, ki so se komaj začeli izboljševati, poroča AFP.
Trump je v sredo uvedel sankcije proti naftnima družbama Rosneft in Lukoil, jih označil za izjemne, obenem pa izrazil upanje, da bodo kratkotrajne. Ob tem je izrazil tudi nezadovoljstvo nad pogajanji s Putnom za končanje vojne v Ukrajini, ki ne vodijo nikamor.
19.29 Zelenski voditelje EU pozval k čimprejšnji odločitvi o novem posojilu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je voditelje držav članic EU danes pozval, naj čim prej sprejmejo odločitev o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje novega posojila v višini 140 milijard evrov Kijevu. Zagotovil jim je, da bo znaten del teh sredstev namenjen tudi nakupom evropskega orožja.
"Ko govorimo o zamrznjenih ruskih sredstvih, jih moramo uporabiti tako, da bo Rusija razumela, da plačuje za svojo vojno. Zato vas pozivam, da čim prej sprejmete odločitev – ruska sredstva je treba v celoti uporabiti za obrambo pred rusko agresijo," je na srečanju s premierji in predsedniki držav članic povedal Zelenski.
Poudaril je, da je v EU "ogromno sredstev", s katerimi bi lahko resnično podprli odpornost Ukrajine in prispevali tudi k evropskemu razvoju. "Znaten del teh sredstev nameravamo uporabiti za nakupe evropskega orožja," je povedal. Kasneje je na novinarski konferenci pojasnil, da želijo ta sredstva porabiti za povečanje domače proizvodnje orožje, za nakupe evropskega orožja, pa tudi za ameriško orožje.
"Upam, da bodo sprejeli politično odločitev, pozitivno odločitev, da bi na takšen ali drugačen način s temi sredstvi pomagali Ukrajini," je še dejal po udeležbi na zasedanju Evropskega sveta.
Poudaril je, da je v EU "ogromno sredstev", s katerimi bi lahko resnično podprli odpornost Ukrajine in prispevali tudi k evropskemu razvoju. "Znaten del teh sredstev nameravamo uporabiti za nakupe evropskega orožja," je povedal. Kasneje je na novinarski konferenci pojasnil, da želijo ta sredstva porabiti za povečanje domače proizvodnje orožja, za nakupe evropskega orožja, pa tudi za ameriško orožje.
Novo posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov, za financiranje katerega bi uporabili v okviru zahodnih sankcij zamrznjeno rusko premoženje, je bila osrednja tema današnje razprave voditeljev držav članic o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Do tega je najbolj zadržana Belgija, kjer je shranjenega največ zamrznjenega državnega premoženja Rusije. Belgijski premier Bart De Wever je ob prihodu na vrh EU zagrozil z blokado posojila, če druge članice ne bodo prevzele s tem povezanih tveganj in zagotovile jamstev zanj. Prav tako je zahteval, da tudi druge evropske države in članice skupine G7, v katerih je shranjeno tovrstno premoženje, omogočijo njegovo uporabo za podporo Ukrajini.
Po neuradnih informacijah usklajevanje besedila izjave voditeljev 26 članic – na podporo madžarskega premierja Viktorja Orbana ne računajo – glede tega na tehnični ravni še poteka, nakar jo bo znova obravnaval Evropski svet.
Zelenski je sicer voditelje članic EU pozval še, naj podprejo vse, kar bi lahko pomagalo, da bi Ukrajina prejela orožje dolgega dosega, saj bi tako režim ruskega predsednika Vladimirja Putina "resnično občutil posledice vojne". Poudaril je, da tovrstnega orožja nimajo samo ZDA, ampak tudi nekatere evropske države.
Ob robu je imel več dvostranskih srečanj, med drugim z voditelji Francije, Italije, Nemčije, Poljske, Finske in Češke.
14.37 Jedrska elektrarna v Zaporožju znova priključena na omrežje
Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporožje je po enomesečnem izpadu električne energije znova priključena na zunanje napajanje, sta danes po poročanju tujih tiskovnih agencij potrdili ukrajinska ministrica za energetiko Svitlana Grinčuk in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).
Grinčuk je v izjavi za ukrajinsko državno televizijo danes potrdila, da so popravili enega od dveh daljnovodov, ki največjo jedrsko elektrarno v Evropi v ukrajinski regiji Zaporožje oskrbujeta z električno energijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Elektrarna Zaporožje je bila pred natanko mesecem dni že desetič odklopljena od osrednjega omrežja, med najdaljšo tovrstno prekinitvijo doslej pa so se zanašali na rezervne dizelske generatorje, s katerimi so vzdrževali najnujnejše funkcije, kot je hlajenje reaktorjev.
Grinčuk je danes znova obtožila Rusijo, da sistematično obstreljuje daljnovode, da bi prekinila povezavo elektrarne Zaporožje z elektroenergetskim omrežjem.
Ponovno priključitev elektrarne na omrežje so potrdili tudi predstavniki IAEA in ruskih okupacijskih oblasti – ukrajinsko regijo Zaporožje, vključno z elektrarno in njeno okolico, namreč že od marca 2022 zaseda Rusija.
Predstavnik ruske regionalne uprave Vladimir Rogov je dejal, da je bila za čas, ko potekajo dela na daljnovodih, dogovorjena lokalna prekinitev ognja.
Ponovna vzpostavitev oskrbe elektrarne z zunanjim napajanjem je "ključen korak za jedrsko varnost", je danes na omrežju X sporočila IAEA in znova zatrdila, da še naprej sodeluje tako z rusko kot ukrajinsko stranjo, da bi omogočila popravilo še drugega daljnovoda do elektrarne.
Moskva in Kijev sta se večkrat medsebojno obtožila, da izvajata napade na elektrarno Zaporožje in njeno okolico ter s tem tvegata jedrsko katastrofo, strani se med seboj krivita tudi za zadnji enomesečni izpad električne energije.
Šest reaktorjev elektrarne, ki je v bližini mesta Enerhodar ob reki Dneper in je pred vojno zagotavljala približno petino električne energije za celotno Ukrajino, so ugasnili kmalu po tem, ko so ruske sile prevzele nadzor nad elektrarno in njeno okolico. Vendar pa ves čas potrebuje oskrbo z elektriko za vzdrževanje hladilnih in varnostnih sistemov, da bi preprečili jedrsko katastrofo.
14.35 Eksplozija v ruski tovarni zahtevala deset življenj
V eksploziji, ki je v tovarni v mestu Kopejsk pri Čeljabinsku odjeknila v sredo zvečer, je umrlo najmanj deset ljudi, 12 je pogrešanih, je danes sporočil guverner regije Čeljabinsk Aleksej Teksler. Tovarna naj bi proizvajala eksplozivna sredstva za vojsko, vzrok eksplozije še ni znan.
"Po najnovejših informacijah je v eksploziji v tovarni v Kopejsku umrlo deset ljudi," je na omrežju Telegram sporočil Teksler in dodal, da 12 zaposlenih še iščejo.
Po njegovih besedah preiskovalci ne verjamejo, da je eksplozijo povzročil napad ukrajinskega drona.
Oblasti tudi niso razkrile, za katero tovarno gre. Francoska tiskovna agencija AFP ob sklicevanju na ruske medije poroča, da naj bi ta proizvajala eksplozivna sredstva za vojsko.
Tožilstvo je medtem po lastnih navedbah začelo preiskavo glede domnevnih kršitev varnostnih predpisov za industrijske objekte.
14.34 Rusija Ukrajini vrnila tisoč trupel vojakov
Rusija je danes Ukrajini vrnila tisoč trupel, za katere Moskva pravi, da so posmrtni ostanki ukrajinskih vojakov, ki so bili ubiti v spopadih, so danes sporočili v Kijevu. Izmenjava vojnih ujetnikov in trupel ubitih vojakov je ena izmed redkih preostalih področij, kjer Rusija in Ukrajina še sodelujeta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Danes je bil izveden ukrep repatriacije. Tisoč trupel, ki po navedbah ruske strani pripadajo ukrajinskim vojakom, so vrnili v Ukrajino," je na družbenih omrežjih sporočila ukrajinska koordinacijska agencija za ravnanje z vojnimi ujetniki.
Agencija je dodala, da bodo oblasti kmalu začele postopek identifikacije posmrtnih ostankov, in se zahvalila Mednarodnemu odboru Rdečega križa za njegovo vlogo pri repatriaciji.
Od ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je bilo v spopadih na obeh straneh sicer ubitih več deset tisoč vojakov, a nobena izmed strani redno ne objavlja podatkov o svojih žrtvah, navaja AFP.
14.24 EU z letom 2027 prepoveduje uvoz ruskega LNG
Članice EU so danes potrdile 19. sveženj sankcij proti Rusiji, v skladu s katerim bo od 1. januarja 2027 popolnoma prepovedan uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Unijo. Uvedba prepovedi bo postopna, za ustavitev dobav LNG na podlagi kratkoročnih pogodb bo na voljo šestmesečno prehodno obdobje, od 2027 pa tudi uvoz na podlagi dolgoročnih pogodb. Sveženj vključuje še sankcije proti dodatnim ladjam tako imenovane flote v senci in omejitev gibanja ruskih diplomatov po EU, je sporočilo dansko predsedstvo Sveta EU.
V EU sicer trenutno poteka sprejemanje zakonodaje, s katero bi v prihodnjih letih prepovedali uvoz vsega plina iz Rusije v EU – poleg LNG tudi tistega, ki priteče po plinovodih. Evropski parlament in Svet EU bosta pogajanja o tem začela v kratkem, pri čemer se prvi zavzema za prepoved z začetkom leta 2027, drugi pa z začetkom leta 2028.
Danes sprejete sankcije poleg tega vključujejo popolno prepoved transakcij z ruskima energetskima velikanoma Rosneft in Gazprom Neft, s čimer bo odpravljena izjema za uvoz plina in nafte teh dveh podjetij v EU. Ukrepi na področju energetike zadevajo še podjetja v tretjih državah, vključno z dvema kitajskima rafinerijama in kitajskim trgovcem z nafto, ki kupujejo rusko surovo nafto.
Da bi še bolj zajezila izogibanje omejitvam izvoza ruske nafte v tretje države, je Unija na seznam sankcioniranih ladij tako imenovane flote v senci dodala 117 plovil, tako da jih je na njem zdaj skupno 557.
Sankcije so uperjene tudi proti podjetjem, ki omogočajo oziroma podpirajo izogibanje sankcijam. Na seznam je EU dodala 45 podjetij, od tega jih ima 17 sedež zunaj Rusije, 12 jih ima sedež na Kitajskem, tri pa v Indiji. Zanje bo veljala omejitev izvoza blaga z dvojno rabo, ki lahko prispeva k tehnološkemu razvoju ruskega obrambnega sektorja.
Sveženj prav tako dodatno omejuje izvoz blaga iz EU na področjih elektronskih komponent, kemikalij, kovin, izdelkov iz gume in gradbenega materiala.
Na finančnem področju pa danes sprejeti sveženj na seznam sankcioniranih finančnih institucij dodaja pet ruskih bank ter štiri institucije v Belorusiji in Kazahstanu, ki uporabljajo ruski plačilni sistem SPFS. Ukrepi prvič vključujejo omejevalne ukrepe na področju kriptovalut.
Sveženj, ki ga je Evropska komisija predlagala pred enim mesecem, vključuje še nov mehanizem, namenjen omejevanju gibanja ruskih diplomatov med državami članicami schengenskega območja.
Svet EU je nove sankcije proti Rusiji sprejel tik pred začetkom zasedanja Evropskega sveta, ki se ga danes v Bruslju udeležuje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
11.50 Zelenski: Svojega ozemlja ne nameravamo odstopiti
"V Ukrajini ne bo nobenih teritorialnih koncesij," je v pogovoru za Euronews ob prihodu na vrh v Bruselj poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
"No territorial concessions." - Zelenskyy’s core message ahead of the EU leaders’ summit.
— WarTranslated (@wartranslated) October 23, 2025
The President also added that a ceasefire is possible and needed by all, but achieving it requires increased pressure on Russia. pic.twitter.com/JZ2xF4f90h
Na vprašanje, ali je Kijev pod pritiskom glede teritorialnih koncesij, je odvrnil, da Rusiji v okviru prihodnjih mirovnih pogajanj ne nameravajo dati ničesar. Odgovor je ukrajinski predsednik dal jutro po tem, ko sta EU in ZDA uvedli nove sankcije proti Rusiji, ki zavrača možnost premirja v vojni proti svoji sosedi. Kremelj vztraja pri svojih zahtevah, kar pomeni, da želi Moskva ohraniti nadzor nad Krimom in štirimi drugimi regijami Ukrajine, ki pa jih ruske sile ne nadzorujejo v celoti.
Ameriški mediji so v začetku tedna poročali, da je Putin Trumpu dal novo ponudbo, v skladu s katero bi se Ukrajina odpovedala delom vzhodne regije Donbas, ki jih nadzira, v zameno za nekaj manjših delov v regijah Herson in Zaporižje.
Domnevno naj bi šlo za območje Doneške regije v Ukrajini, ki skupaj z Luganskom sestavlja Donbas – veliko industrijsko območje v vzhodni Ukrajini. Rusija si že od prve invazije leta 2014 prizadeva prevzeti popoln nadzor nad njo, vendar ji do danes območja ni uspelo okupirati v celoti.
Kremelj je kasneje jasno povedal, da ne bo popustil in da še vedno namerava prevzeti nadzor nad Krimom ter vsemi štirimi delno okupiranimi regijami: Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson.
Kot je v sredo dejal tudi ameriški predsednik Donald Trump, njegov ruski kolega Vladimir Putin ni zmanjšal svojih maksimalističnih ozemeljskih ambicij.
Zamrznitev ruske vojne vzdolž trenutnih frontnih linij je "dober kompromis," je v sredo dejal Zelenski in ponovil svojo podporo prekinitvi ognja kot prvemu koraku h kakršnemu koli dogovoru za konec obsežne invazije Moskve. Vendar pa je podvomil v podporo Putina takšnemu načrtu.
Ukraine's President Volodymyr Zelenskiy said that US President Trump's call for Ukraine and Russia to stop at the current frontlines was a ‘good compromise’ https://t.co/rLYAbUVDgE pic.twitter.com/z68HmozPXw
— Reuters (@Reuters) October 22, 2025
"Ne gre za načrt, kako popolnoma ustaviti vojno, ampak predvsem za načrt prekinitve ognja," naj bi dodal.
Kijev je tak pristop predlagal že v prvih pogovorih s Trumpom – takojšnje in brezpogojno premirje v Ukrajini, ki bi mu sledili neposredni pogovori med Zelenskim in Putinom.
Da bi ZDA prisilile Moskvo k prekinitvi ognja, so uvedle sankcije proti dvema največjima ruskima naftnima podjetjema, Rosneftu in Lukoilu. "Zdaj je čas, da se ustavi ubijanje in takoj prekine ognje," naj bi dejal ameriški finančni minister Scott Bessent in dodal, da glede na to, da Putin noče končati te nesmiselne vojne, ministrstvo za finance uvaja sankcije proti dvema največjima ruskima naftnima podjetjema, ki financirata vojni stroj Kremlja.
8.13 Golob zbolel, ne bo ga na srečanje z Zelenskim
Premier Robert Golob se zaradi bolezni ne bo udeležil današnjega zasedanja voditeljev držav članic v Bruslju, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade. Ob robu vrha, posvečenega krepitvi obrambnih zmogljivosti in ohranjanju konkurenčnosti, je imel predvideno tudi dvostransko srečanje z Zelenskim.
7.10 Eksplozija v ruski tovarni streliva
Po navedbah agencije Tass, ki se sklicuje na guvernerja čeljabinske regije Alekseja Tekslerja, naj bi v tovarno strmoglavil dron, čeprav teorija o incidentu z dronom še ni potrjena.
Eksplozijo bi lahko povzročila kršitev tehnoloških postopkov, pa je povedal drug vir. Navedel je, da je v času eksplozije v delavnici v izmenah delalo več kot 20 ljudi.
Chelyabinsk region, Russia ❗
— LX (@LXSummer1) October 22, 2025
💥 A second explosion occured at the Plastmass military plant. According to Govenor Teksler, the explosion occurred at the fire source. He also reported that people died as a result of the explosion at the enterprise, the total number of dead is… pic.twitter.com/jAatuxuq1j
Čeprav Teksler na omrežju Telegram ni navedel, za kakšno tovarno gre, lokalni mediji poročajo, da v tovarni Plastmas proizvajajo strelivo za rusko vojsko, in sicer za topniške sisteme, tanke in mornariške topove, kalibrov od 76 do 152 milimetrov.
💥👀 Moment of strike on JSC "Plant "Plastmass" in Chelyabinsk region.
— MAKS 25 🇺🇦👀 (@Maks_NAFO_FELLA) October 22, 2025
The plant produces ammunition for barrel artillery, naval artillery, tank and self-propelled guns. Products cover calibers from ~76 mm to ~152 mm. pic.twitter.com/cjWLMTFiV4
Na terenu so reševalne službe, ki se trudijo čim prej obvladati požar.
Kopejsk je 1.700 kilometrov oddaljen od Ukrajine in je blizu ruske meje s Kazahstanom.
6.00 Vrh EU o gospodarski konkurenčnosti, obrambi in podpori Ukrajini
Voditelji članic EU se bodo danes sestali na zasedanju v Bruslju, v ospredju katerega bosta krepitev obrambnih zmogljivosti članic in ohranjanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva ob izpolnjevanju okoljskih ciljev. Govorili bodo tudi o nadaljnji podpori Ukrajini, pri čemer se jim bo pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Ena osrednjih in po pričakovanjih tudi ena najtežjih razprav voditeljev na tokratnem vrhu bo posvečena ohranjanju evropske gospodarske konkurenčnosti ob izpolnjevanju ciljev zelenega prehoda, vključno s cilji zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in prepovedjo prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem z letom 2035.
Poleg tega bodo razpravljali o pretekli teden predlaganem časovnem načrtu za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti unije do leta 2030, ki med drugim vključuje vzpostavitev protidronske zaščite za celotno EU.
Z načrtom želi Bruselj okrepiti tudi sodelovanje med evropsko in ukrajinsko obrambno industrijo, da bi še okrepili podporo Kijevu v boju z rusko agresijo.
O tem bodo sicer voditelji članic EU razpravljali z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Posvetili se bodo predvsem nadaljnji vojaški in finančni podpori, vključno z novim 140 milijard evrov vrednim posojilom, financiranim z zamrznjenim ruskim premoženjem, ter predlogu 19. svežnja sankcij. Tik pred vrhom je unija dosegla soglasje o uvedbi novega svežnja sankcij za Rusijo, je v sredo zvečer sporočilo dansko predsedstvo EU. Sankcije naj bi vključevale tudi postopno prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina, uradno pa naj bi jih sprejeli danes.
