Sreda, 11. 9. 2019, 10.43
4 leta, 7 mesecev
Kdo so črne ovce v novi komisarski ekipi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,42
9
Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen mora za potrditev svoje komisarske ekipe dobiti zadostno podporo evroposlancev.
Potem ko je Ursula von der Leyen v Bruslju predstavila svojo komisarsko ekipo, bo morala nova komisarska ekipa zdaj zavihati rokave in podporo poiskati pri evropskih poslancih. V torek se je že sestala s predstavniki treh najmočnejših političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki nad nekaterimi potezami Nemke niso navdušeni. Razlog za to ni zgolj zdaj že neslavno poimenovanje resorja za zaščito evropskega načina življenja, ampak nekateri kandidati za komisarje, ki iz držav članic v Bruselj prihajajo z nič kaj obetavno prtljago.
Evropski poslanci iz treh najmočnejših političnih skupin, Evropske ljudske stranke (EPP), liberalcev (Renew) ter socialistov in demokratov (S&D), kot najbolj problematične komisarske kandidate v ekipi Ursule von der Leyen izpostavljajo:
- Madžara Laszla Trocsanyija (soseščina in širitev),
- Romunko Rovano Plumb (promet),
- Poljaka Janusza Wojciechowskega (kmetijstvo),
- Francozinjo Sylvie Goulard (notranji trg),
- Italijana Paola Gentilonija (gospodarstvo).
Madžar in Romunka v nemilosti domačih evropskih poslancev
Madžaru Trocsanyiju, ki je kandidat za vodenje resorja za širitev, po poročanju Politica očitajo, da je zelo lojalen madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, v času, ko je bil madžarski pravosodni minister, pa naj bi Orbanova vlada spodkopavala razmerja moči med državnimi institucijami. Člani madžarske opozicijske Demokratične koalicije, ki je v Evropskem parlamentu članica S&D, so že sporočili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo potrditev Trocsanyija za evropskega komisarja.
Madžarskemu kandidatu za komisarja Laszlu Trocsanyiju očitajo, da naj bi madžarska vlada v času njegovega vodenja pravosodnega ministrstva spodkopavala razmerja moči med državnimi institucijami.
Kritike letijo tudi na Romunko Plumbovo, ki bo v primeru, če bo uspešno prestala zaslišanje v Evropskem parlamentu, na čelu resorja za promet nasledila dozdajšnjo slovensko komisarko Violeto Bulc. Plumbova naj bi bila blizu predsedniku romunskih socialdemokratov Liviu Dragnei, ki zaradi obtožb o korupciji od maja tiči v zaporu. Dragnea je bil obsojen, ker je članicama stranke uredil fiktivni zaposlitvi. Romunski poslanci iz vrst liberalcev zaradi tega opozarjajo na "vprašljivo" integriteto kandidatke.
Kandidat za poljskega komisarja v preiskavi OLAF
Poljak Wojciechowski, ki je predlagan za vodenje kmetijskega resorja, se je medtem znašel v preiskavi evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF). Wojciechowski, ki je bil med letoma 2004 in 2014 evropski poslanec, se je pod lupo preiskovalcev znašel zaradi domnevnih nepravilnostih pri povrnitvi stroškov za potovanja. Kritiki ob tem opozarjajo, da je kandidat član poljske vladajoče desne stranke PiS, ki je v zadnjih letih v stalnih sporih z evropskimi institucijami, tudi ko gre za spoštovanje vladavine prava.
Nekdanjega italijanskega premierja Paola Gentilonija, ki naj bi v komisiji von der Leynove vodil gospodarski resor, kritizirajo, ker njegova vlada italijanskemu gospodarstvu ni dala nujno potrebnega zagona.
V svoji domovini se je pod drobnogledom preiskovalcev znašla tudi francoska kandidatka za komisarko za notranji trg Sylvie Goulard. Gre sicer za afero o zlorabi evropskih sredstev, do katere naj bi prišlo v njeni nekdanji stranki Demokratično gibanje (MoDem). Goulardovo, ki je danes članica stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej, Republika!, je v zvezi s prej omenjeno afero že zaslišala francoska policija.
Tarča kritik s strani članov Evropske ljudske stranke (EPP) pa je italijanski kandidat za komisarja za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Nekdanjemu italijanskemu premierju očitajo, da mu v Rimu ni uspelo dati novega zagona italijanski ekonomiji. Konservativci so sicer kritični tudi do vnovičnega imenovanja Danke Margrethe Vestager na čelo resorja za konkurenco. Kot pravijo, konkurenčna pravila EU po petih letih njenega mandata niti približno ne odgovarjajo izzivom sodobnega digitalnega sveta.
Zakaj so si izmislili resor za zaščito evropskega načina življenja?
Nemalo burnih odzivov pa je sprožilo tudi poimenovanje resorja za zaščito evropskega načina življenja, ki ga bo vodil dosedanji tiskovni predstavnik Evropske komisije Margaritis Schinasa iz Grčije. Ker bodo med njegovimi zadolžitvami tudi migracije, so se po novinarski konferenci von der Leynove hitro vsule kritike, da gre za groteskno potezo in fašističen način razmišljanja. Iz imena resorja namreč izhaja implikacija, da prebežniki predstavljajo grožnjo evropskemu načinu življenja.
New EU Commission president @vonderleyen has appointed a Commissioner for "protecting the European way of life"
— Friends of the Earth (@foeeurope) September 10, 2019
The idea that 'Europeans' need to be shielded from external cultures is fascist thinking that shouldn't be anywhere *near* migration policy. https://t.co/aMo37CgZjc
Direktorica evropskega Amnesty International Eve Geddie je za Independent dejala, da nova predsednica s takim poimenovanjem tvega, da pošlje skrb vzbujajoče sporočilo: "Priseljenci so skozi zgodovino Evrope pomembno prispevali k boljšemu načinu življenja. Verjamemo, da bo novi komisar trdo delal za EU, v kateri varne in zakonite poti dovoljujejo prebežnikom, da lahko še naprej sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti Evrope."
Na kritike so že odgovorili tudi predstavniki Von der Leynove, ki so sporočili, da je takšno poimenovanje resorja v uradnih in javnih strateških dokumentih predsednice že vse od julija. Namen resorja je koordinirati čezmejno dogajanja in boj proti terorizmu ter zaščititi vrednote in demokracijo, so še dodali.
Komisarji na zaslišanja, parlament bo glasoval le o celotni komisiji
Zaslišanja kandidatov za evropske komisarje bodo v Evropskem parlamentu od 30. septembra do 8. oktobra. Pristojni odbor mora v 24 urah od zaslišanja podati oceno kandidata. Spomnimo, Alenka Bratušek je kot slovenska kandidatka za komisarko za okolje in energijo dobila rdečo luč obeh pristojnih odborov. Celotno Evropsko komisijo mora nato potrditi še Evropski parlament na plenarnem zasedanju od 21. do 24. oktobra. Za potrditev komisije je potrebna večina oddanih glasov, o posameznih komisarjih se ne glasuje.
9