SiolNET. Novice Slovenija
0,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako pomemben je resor, ki ga bo vodil Lenarčič? #video

0,30

termometer

Resor, ki naj bi ga v novi Evropski komisiji vodil komisar iz Slovenije Janez Lenarčič, nima večje politične teže, ocenjujeta analitik Luka Lisjak Gabrijelčič in Marko Lovec z ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV). Da je Slovenija lahko zadovoljna z resorjem za krizno upravljanje, pa meni Tjaša Božič z Akademije za politični menedžment (APM). Dolgoletni diplomat Roman Kirn pa pravi, da delnice Slovenije v Bruslju kotirajo nizko.

Janez Lenarčič Novice Lenarčiču resor za krizno upravljanje, hrvaška komisarka bo tudi podpredsednica #video

Resor za krizno upravljanje, ki ga je nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dodelila slovenskemu kandidatu za evropskega komisarja, ni resor z neko politično težo, ampak eden od resorjev, ki so verjetno pri porazdelitvi portfeljev ostali in jih je bilo treba napolniti, je za STA ocenil Lisjak Gabrijelčič.

Poraz za slovensko vlado?

Dodelitev tega resorja kandidatu iz Slovenije je po njegovem prepričanju relativen poraz za slovensko vlado, še posebej za premierja Marjana Šarca. "Vloga Slovenije v Bruslju je majhna," je dejal. To pa pripisuje dolgoletnemu pomanjkanju strateške politike in tega, "kaj počne Slovenija v Bruslju in znotraj EU".

Resorji, ki imajo v tem trenutku resno politično težo, so po njegovem predvsem trgovina, digitalizacija, širitev in zunanja politika. Zlasti pa resor za krizno upravljanje po njegovem ni resor s tako težo, kjer bi lahko bila vloga Slovenije kot take specifično poudarjena.

Nekateri analitiki menijo, da resor, ki ga je Lenarčiču dodelila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ni tako pomemben. Nekateri analitiki menijo, da resor, ki ga je Lenarčiču dodelila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ni tako pomemben. Foto: Reuters

Vendar pa s stališča delovnih nalog resor vsekakor ni zanemarljiv in Lenarčiču dela zagotovo ne bo manjkalo, ocenjuje Lisjak Gabrijelčič. Obenem ni prepričan, da je slovenski kandidat za komisarja tip človeka, ki je primeren za vodenje resorja za krizno upravljanje: "Ta resor zahteva mnogo večje izkušnje pri kriznem managementu, zelo proaktivno politiko. To po mojem mnenju ni resor za človeka, ki je izrazito diplomat ali – če želite – birokrat."

Tudi po oceni Marka Lovca z ljubljanske Fakultete za družbene vede resor za krizno upravljanje še zdaleč ni najpomembnejši resor, tudi predstavljen je bil med zadnjimi. Pri tem Lovec poudarja, da komisarji zastopajo interese celotne EU in ne posamezne države članice, sta pa njihova nacionalnost in delo pomembna za identiteto države.

Evropska komisija Bruselj Novice Šarec o Lenarčiču: Naša naloga je, da naš komisar naredi optimalno delo

Slovenija padla na konec vrste

Razdelitev resorjev je po njegovem posledica politične kombinatorike, kjer so pomembni kriteriji pripadnost največjim transevropskim strankam (EPP, S&D in RE), velikost države in politični kandidati. Pri vseh treh kriterijih je Slovenija po njegovem padla na konec vrste: Lenarčič je in ni kandidat liberalcev, hkrati je LMŠ relativno nepomembna znotraj evropskih liberalcev.

"Iz predstavitve von der Leynove je bil razviden pomen, ki ga je pripisovala preteklim političnim izkušnjam, predvsem evropskim, posameznih kandidatov. Medtem je naš kandidat zgolj 'strokoven'," je opozoril Lovec.

Janez Lenarčič Foto: STA

Ocenjuje sicer, da je Slovenija prepoznana po določenih aktivnostih na področju postkriznega upravljanja in človekove varnosti, zato bi Lenarčičevo imenovanje lahko pripomoglo h krepitvi identitete na tem področju. Pri tem Lovec opozarja na pomanjkanje enotnosti EU na področju kriznega delovanja, mučno iskanje najnižjega skupnega imenovalca ter počasnost ukrepanja.

"Ni ustreznih skupnih zmogljivosti za hitro in odločno ukrepanje, predvsem v varnostnem smislu. Več izkušenj, volje in zmogljivosti je na področju postkriznega upravljanja. Tu bo lahko Lenarčič igral določeno vlogo tudi v strateško pomembnih regijah, kot sta Zahodni Balkan in Bližnji vzhod," meni Lovec.

Krizno upravljanje kot orodje t. i. mehkih moči

Da je Slovenija lahko zadovoljna z resorjem, ki ga je von der Leynova dodelila Lenarčiču, pa je ocenila Tjaša Božič, direktorica Akademije za politični menedžment (APM). Delo Lenarčičevega resorja bo med drugim pomembno za krepitev vloge EU v mednarodni skupnosti, ki bo zagotovo sodila med eno od prioritet Evropske unije. Krizno upravljanje in humanitarna pomoč sta namreč eni izmed orodij t. i. mehke moči, s katero se EU od nekdaj ponaša, in jo, ker ni vojaški akter, uporablja za dosego ciljev in vpliv v mednarodni skupnosti.

ursula von der Leyen Foto: Reuters

Res je, da gre za resor, ki se zdi za Slovenijo manj pomemben, a treba se je zavedati, da komisarji v Evropski komisiji ne predstavljajo držav članic, temveč zastopajo interese celotne EU. "S tega vidika smo z resorjem lahko zadovoljni," ocenjuje Božičeva.

Pozitivna vest je tudi, da je von der Leynova, kot je napovedala, pri snovanju nove, 27-članske komisarske ekipe upoštevala načelo uravnoteženosti spolov in poskrbela za najvišjo zastopanost žensk doslej. Zanimivo po njenem je tudi, da je v novi sestavi osem podpredsednikov, ki bodo odgovorni za prednostne naloge evropskih političnih usmeritev, med njimi pa je tudi kandidatka iz sosednje Hrvaške. Slovenija podpredsedniškega mesta tudi doslej še ni imela, je pri tem spomnila Božičeva.

Janez Lenarčič Novice Lenarčič po pogovoru z Ursulo von der Leyen brez komentarja glede resorja

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • DamDam / 10.09.2019. ob 16:18 0 0

    Polovica resorjev je nepotrebnih ...

    0 0
delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin