Evrsko območje, torej tudi Slovenijo, ta teden čakata usodna dogodka - v četrtek bo ECB najverjetneje napovedal začetek odkupa državnih obveznic, v nedeljo pa se v Grčiji nasmiha zmaga Sirizi.
London, julija 2012. Na svetovni konferenci vlagateljev (Global Investment Conference) je predsednik Evropske centralne banke (ECB), Italijan Mario Draghi, napovedal program odkupa državnih obveznic.
Nakup državnih obveznic za nekaj sto milijard evrov
Program OMT (Outright Monetary Transactions), ki jezi zlasti Nemce oziroma njihovo Bundesbanko, je bil do zdaj le črka na papirju, pred dnevi pa je generalni pravobranilec pri sodišču EU sporočil, da program ni v nasprotju z evropskim pravom. Vrata za odkup državnih obveznic so tako odprta.
V četrtek bo tako ECB najverjetneje napovedal začetek programa odkupa državnih obveznic. Omenjajo se različne vsote, za koliko državnih obveznic v evroobmočju naj bi kupili – od 500 milijard evrov do celo bilijona evrov.
Kdo bo kupoval državne obveznice?
Draghi naj bi tudi predlagal – kot nekakšno tolažbo za Nemce, ki se bojijo, da bo ECB na njihov račun manjšal dolgove prezadolženih držav –, da bo odkup državnih obveznic potekal tako, da bo vsaka nacionalna centralna banka lahko odkupovala le državne obveznice.
Torej bo nemška Bundesbanka kupovala le nemške državne obveznice, italijanska Banca d'Italia le italijanske, Banka Slovenije le slovenske. Toda slovenski ekonomist Anže Burger opozarja, da je že na srednji rok vseeno, katera centralna banka bo na primer odkupovala slovenske državne obveznice.
Kako s pomočjo inflacije potihoma zmanjšati javni dolg
Pri nakupu obveznice katerekoli države namreč izdate evro, ki je skupna valuta, in ta denar se bo razporedil tja, kjer bo povpraševanje po denarju. Pri odkupu državnih obveznic gre za neke vrste odplačilo javnih dolgov s pomočjo inflacije, pojasnjuje Burger, ki dvomi, da bo EU oziroma evroobmočju uspelo samo s takšnimi monetarnimi injekcijami oziroma zalivanjem gospodarstva z denarjem rešiti gospodarske težave.
Tudi nedavna odločitev švicarske centralne banke (SNB) o odpravi minimalnega tečaja med švicarskim frankom in evrom je povezana s programom OMT in delno tudi z negotovostjo, kaj se bo zgodilo z evrom po zmagi Sirize v Grčiji.
Švica klonila in dala podporo Nemcem
Zaradi negotovosti v evroobmočju je namreč prišlo do vse večjega priliva kapitala iz evra v švicarske franke (veliko zlasti iz Italije, kot ugotavlja znani nemški ekonomist Hans-Werner Sinn), zaradi česar Švica ni več mogla ohranjati tečaja 1,20 švicarskega franka za en evro.
Ta tečaj je Švica ohranjala tako, da je od leta 2011 kupovala zlasti nemške evrske državne obveznice, s čimer je šibila svojo valuto in dražila evro. A tega alpska država ni mogla več zdržati, saj njene devizne rezerve vse bolj kopnijo. Po nekaterih razlagah je konec minimalnega tečaja tudi nekakšna podpora nemški Bundesbanki in znak nestrinjanja Švicarjev z Draghijevimi načrti.
Slovenski posojilojemalci v frankih kot kolateralna škoda
Vsi tisti v Sloveniji, ki so najeli posojila v švicarskih frankih in so zdaj v stiski ali celo na robu bankrota, so tako že postali kolateralna škoda Draghijevega programa odkupa državnih obveznic in morebitnega izstopa Grčije iz "evrolige" po zmagi skrajno leve Sirize Aleksisa Ciprasa. Trenutno je en evro vreden 1,01 franka oziroma 1,16 ameriškega dolarja.
T. i. frankovski šok pa trese tudi Poljsko, Madžarsko in Hrvaško, kjer je prav tako veliko prebivalcev najemalo stanovanjska posojila v frankih – Madžarska te težave rešuje s tem, da je že pred časom uvedla ugoden tečaj med forintom in frankom, po njej se je zdaj zgledovala tudi Hrvaška, saj je vlada določila trden tečaj med frankom in kuno. Seveda pa države, ki nimajo svoje nacionalne valute, kot na primer Slovenija, tega ne morejo storiti.
Padanje vrednosti evra bo udarilo po žepih potrošnike
V primeru nadaljnjega padanja vrednosti evra v razmerju do franka in zlasti ameriškega dolarja po ecebejevskem četrtku in grški nedelji pa bo to še bolj udarilo po žepih potrošnike v evroobmočju, torej tudi slovenske potrošnike, saj se bo uvoz iz neevrskega območja podražil (ena od strateških surovin, ki jo je treba kupovati v dolarjih, je na primer nafta).
Dražja bodo tudi na primer turistična potovanja v neevrska območja. Pri Sloveniji pa je treba še omeniti, da ima del obveznic tudi v dolarjih. Leta 2012 na primer je naša država prodala desetletne dolarske obveznice v višini 2,25 milijarde dolarjev.
Pozitivni učinki z zamikom
Kot pravi Burger, so tudi pozitivni učinki padanja vrednosti evra, ki pa bodo v Slovenijo prišli z zamikom. Slovenija je namreč odprto gospodarstvo, ki je vezano zlasti na evrske trge – veliko izvaža, zlasti polizdelke, v Nemčijo, Francijo, Italijo …, ki so velike izvoznice v države zunaj evrskega območja.
Šibkejši evro bo pomenil, da je na primer nemško gospodarstvo na svetovnem trgu še bolj konkurenčno, kar bo vplivalo na povečano povpraševanje po izdelkih slovenskih dobaviteljev.
Unovčitev poroštev, morebitno dražje prihodnje zadolževanje
Seveda pa je pri ugotavljanju, kaj lahko Sloveniji prinesejo grško-ecebejevski pretresi, treba tudi upoštevati, da bo Slovenija v primeru delnega odpisa dolgov Grčiji izgubila nekaj sto milijonov evrov (nevračilo bilateralnega posojila evrskih držav Grčiji leta 2010 in unovčitev slovenskih poroštev pri posojilih Grčiji leta 2012). Prav tako bi grški izstop iz evra, t. i. grexit, najverjetneje podražil tudi prihodnje slovensko zadolževanje.
4
