Torek, 21. 3. 2023, 22.13
1 leto, 8 mesecev
Kaj imata za bregom Orban in Erdogan?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,51
13
Viktor Orban in Recep Tayyip Erdogan, ki sta skupaj zavrla vključevanje Švedske v Nato, sta se 16. marca letos srečala v Ankari na srečanju Organizacije turških držav.
Turčija in Madžarska na jezo številnih članic Nata zavirata vstopanje Švedske in Finske v Nato. Zdaj sta Viktor Orban in Recep Tayyip Erdogan zeleno luč prižgala le Finski, medtem ko sta dala Švedsko na čakanje. Os Ankara–Budimpešta, ki je prišla na plano v zadnjih mesecih, pa ima že dolgo predzgodovino.
Zaradi ruskega napada na Ukrajino februarja lani sta se do zdaj nevtralni Finska in Švedska ogreli za vključitev v Nato. Julija lani je zavezništvo na svojem vrhu obe državi povabilo k članstvu. Za vključitev obeh nordijskih držav v Nato je potrebna potrditev vseh 30 članic zavezništva. Tukaj pa sta državi naleteli na veliko prepreko.
Turčija želi izročitev kurdskih "teroristov"
Velika nasprotnica vključitve je Turčija, ki še zlasti Švedski očita, da daje zavetje kurdskim teroristom, kot Ankara označuje pripadnike in simpatizerje Kurdske delavske stranke (PKK), ki si prizadeva za neodvisni Kurdistan. Zadnje mesece pa je v igri celo scenarij, po katerem bi Turčija dala zeleno luč za vstop v Nato Finski, ne pa tudi Švedski.
A Turčija ni edina članica Nata, ki še ni potrdila vstopa Švedske in Finske v zavezništvo. Zapletlo se je tudi na Madžarskem. Tokrat jedro spora niso Kurdi, ampak "očitne laži, ki jih Švedska in Finska širita o Madžarski", kot temu reče madžarski premier Viktor Orban. "Očitne laži" so po razlagi madžarske oblasti graje, ki jih švedski in finski politiki ter mediji namenjajo naši vzhodni sosedi zaradi korupcije in nespoštovanja pravne države.
Madžarsko-turško usklajevanje
Več kot očitno je, da se Ankara in Budimpešta usklajujeta glede vstopa Švedske in Finske v Nato. V petek sta tako turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v Turčiji kot šef poslanske skupine Fidesz Mate Kocsis na Madžarskem dala zelo podobni izjavi.
Če sta Turčija in Madžarska pripravljeni odpreti vrata Finski za vstop v Nato, pa je v težjem položaju Švedska. Na fotografiji: srečanje švedskega premierja Ulfa Kristerssona in Erdogana. Dejstvo pa je, da Erdogana 14. maja letos čakajo predsedniške volitve. Oviranje vstopa Švedske in Finske v Nato lahko tako vidimo tudi kot del Erdoganove predvolilne taktike, s katero se želi Turkom predstaviti kot močan državnik.
Kocsis je povedal, da bo madžarski parlament 27. marca odločal samo o kandidaturi Finske, medtem ko bodo o Švedski odločali pozneje, Erdogan pa je prav tako dejal, da bo turški parlament odločal o samo o vstopu Finske. Švedska je več kot očitno "izvisela".
Nenavadno zavezništvo med branilcem krščanske Evrope in zagovornikom islama
Skupni pristop Ankare in Budimpešte do vstopa Finske in Švedske v Nato ni naključje ali kakšno veliko presenečenje, saj sta Erdoganova Turčija in Orbanova Madžarska že dolga leta tesni zaveznici. Na prvi pogled je to dokaj nenavadno zavezništvo.
Orban vsaj od migrantske krize leta 2015 naprej velja za ikono zagovornikov obrambe krščanske Evrope pred islamizacijo oziroma za branik pred migracijami iz muslimanskega sveta, Erdogan pa je svojo celotno politično kariero zagovornik islamizma oziroma razgradnje sekularne Atatürkove Turčije v smeri družbe, ki je bolj prežeta z islamom.
Orbanovo povezovanje s turško govorečimi narodi
Toda podoba bojevnika za krščansko Evropa je podoba, ki jo Orban kaže zahodnim državam, drugačen besednjak uporablja na sestankih članic Organizacije turških držav, ki združuje turško govoreče države (Turčija in osrednjoazijske države nekdanje Sovjetske zveze). Madžarska ni turško govoreča država (madžarščina je del ugrofinskih in ne turških jezikov), a je kljub temu od leta 2018 opazovalka v omenjeni organizaciji. Madžarska ima tudi sklenjene dvostranske sporazume o strateškem partnerstvu s turško govorečimi državami.
Orban in Erdogan imata tesne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Vse tri države poleg navdušenja nad konceptom neliberalne države zaznamuje tudi odmik od Zahoda in usmeritev proti Vzhodu. Turčija krepi panturško politiko in povezovanje s turškimi narodi nekdanje Sovjetske zveze, podobno počne tudi Madžarska, ki se sklicuje na svoje stepske azijske korenine. V Rusiji pa se je v času Putinove oblasti okrepila ideologija evrazijstva.
S Turčijo je Madžarska sklenila strateško sodelovanje leta 2013, ko je Erdogan obiskal Budimpešto. Državi sta se takrat dogovorili za povečanje blagovne menjave in okrepljeno gospodarsko sodelovanje, tudi na tretjih trgih. Po podatkih turškega časnika Daily Sabah (ta izhaja v angleščini in arabščini) je bila leta 2017 blagovna menjava med državama 2,5 milijarde dolarjev, kar je bila 21,7-odstotna rast v primerjavi z letom 2016.
Geopolitična igra Budimpešte
Po podatkih, objavljenih na spletni strani turškega zunanjega ministrstva, je leta 2021 blagovna menjava med državama znašala že več kot tri milijarde dolarjev. Na Madžarskem deluje tudi okrog 500 turških podjetij. Povečujejo se tudi medsebojne naložbe.
A v ozadju madžarskih dobrih odnosov s Turčijo in drugimi turško govorečimi državami ni samo gospodarski vzgib, ampak tudi madžarski geopolitični premislek oziroma poskus Budimpešte, da bi z omenjenim povezovanjem povečala svojo težo v mednarodni politiki. Madžarski poznavalec zgodovine Balkana ter turško-madžarskih odnosov Zoltan Egeresi z Univerze za javno upravo v Budimpešti meni, da je madžarsko članstvo v Organizaciji turških držav svojevrsten most med Vzhodom in Zahodom.
Zavezništvo neliberalnih demokracij
A to še niso vsi vzgibi, ki utrjujejo madžarsko-turško sodelovanje. K temu je treba dodati še ideološke vzgibe. Med tipom vladavine, ki jo je na Madžarskem zgradil Orbanov Fidesz, v Turčiji pa Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP), je veliko podobnosti. Obe kritiki uvrščajo v t. i. neliberalne demokracije. Ta iliberalna oziroma neliberalna demokracija pa ti državi spet povezuje s Putinovo Rusijo, ki je že leta 1999 odšla na pot v smeri neliberalne (marsikdo bi rekel avtoritarne) države.
Madžari se zadnja leta tesneje povezujejo s turško govorečimi narodi in državi. Tako so se leta 2016 v madžarskem parlamentu na plemenski skupščini zbrali predstavniki narodov, ki imajo nomadske oziroma stepske korenine.
Tudi v času vojne v Ukrajini Orbanova Madžarska in Erdoganova Turčija nista na istih valovnih dolžinah s preostalimi članicami Nata, ampak je njuna politika pogosto prijazna do Rusije. Turčija, ki sicer tekmuje z Rusijo za vpliv v Zakavkazju, Siriji in Libiji ter prodaja orožje Ukrajini (droni bajraktar), tako ni uvedla sankcij proti Rusiji. Orban pa je tako ali tako dobil vzdevek Putinov trojanski konj v EU. Tudi oviranje Švedske in Finske na njuni poti v Nato je voda na ruski mlin.
Madžarsko iskanje stepskih korenin
Skupno navdušenje Orbanovega Fidesza in Erdoganovega AKP nad neliberalno državo ni edini ideološki temelj madžarsko-turškega sodelovanja, to zavezništvo ima že dolgo tradicijo in globoke korenine. Omenjeno je, da Madžari niso turško, ampak ugrofinsko govoreči narod.
Članek o izvoru Madžarov:
A kljub temu se številni Madžari čutijo sorodne turško govorečim narodom, saj so bili prvotni Madžari, ki so konec 9. stoletja prijezdili v Panonsko nižino iz vzhodnoevropskih oziroma azijskih step, nomadsko ljudstvo, tako kot predniki turških ljudstev. Madžarščina ima tudi nekaj besed turškega izvora, ki jih je prevzela v času skupne zgodovine prvotnih Madžarov s turškimi ljudstvi.
Orban o turški krvi, ki teče po žilah številnih Madžarov
Tako Madžari kot turško govoreči narodi se vidijo povezane s Huni (zato imajo številni Madžari ime Attila), čeprav so bili ti vzhodnoazijsko ljudstvo, ki zagotovo ni govorilo ugrofinsko, verjetno pa tudi ne turško. To zgodovinsko povezanost prvotnih Madžarov (ti so se v Panonski nižini v srednjem veku stopili s tamkajšnjimi večinskimi Slovani, ki so nato prevzeli madžarski jezik in ime) današnji Madžari pogosto poudarjajo kot razlog svojega članstva v Organizaciji turških držav. Orban tako na srečanjih z voditelji turško govorečih držav pogosto omenja (na primer v Bakuju leta 2019), da ima veliko Madžarov v sebi turško kri.
Tradicionalni festival stepskih ljudstev Kurultaj na Madžarskem:
Od leta 2008 poleti na Madžarskem v kraju Bugac poteka tudi Kurultaj, srečanje ljudstev evrazijskega nomadskega izvora. Ta ideologija povezovanja Madžarov s turškimi ljudstvi se je pojavila že v 19. stoletju in je dobila ime turanizem ali panturanizem. Ta je bil tekmec pangermanstvu in panslavizmu.
Orbanov turanizem 2.0
Ogrska, ki je leta 1867 znotraj Habsburške monarhije postala skorajda samostojna država, je vodila prijateljsko politiko do Otomanskega cesarstva. Tako so leta 1885 v Budimpešti začeli obnovo grobnice leta 1541 umrlega turškega derviša in pesnika Gül Babe. Leta 2018 sta Orban in Erdogan v znak turško-madžarskega prijateljstva in zavezništva odprla temeljito obnovljeno grobnico Gül Babe.
13