SiolNET. Novice Svet
6,52

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj bi za človeštvo pomenilo uničenje amazonskega pragozda? #foto #video

6,52

termometer

Medtem ko na območju amazonskega pragozda v Braziliji divjajo obsežni požari, katerih dim se vidi celo iz vesolja, znanstveniki opozarjajo, da bi uničenje največjega deževnega gozda na svetu prineslo hude posledice za življenje ljudi po vsem svetu. Z uničenjem amazonskega pragozda bi globalno segrevanje dobilo nov zagon. Zvrstilo bi se več sušnih obdobjih, po različnih delih sveta pa bi zabeležili še višje in še bolj ekstremne temperature kot do zdaj. Posledice bi bile torej drastične tudi za človeštvo.

1 / 7
2 / 7
3 / 7
4 / 7
5 / 7
6 / 7
7 / 7

Amazonski pragozd bi najlažje opisali z besedo ekološko čudo. Tropski pragozd v dvakratni velikosti Indije je največji deževni gozd na svetu in predstavlja dom za deset odstotkov vse biotske raznovrstnosti na našem planetu. Pljuča sveta proizvajajo 20 odstotkov vsega kisika na Zemlji, obenem pa pomagajo regulirati podnebje celotnega planeta.

Mladi za podnebno pravičnost, protest Novice Protest pred brazilskim veleposlaništvom: Svet je pred podnebnim zlomom" #foto

Orjaški odtok ogljika in pomemben proizvajalec kisika

Popolno ali delno uničenje amazonskega deževnega gozda bi po poročanju CNN za podnebje in življenje na Zemlji predstavljajo trajne, nepovratne in nepopravljive posledice. Ko gre za problematiko podnebnih sprememb, se je treba zavedati, da amazonski pragozd deluje kot orjaški odtok ogljika.

Po podatkih Svetovnega sklada za naravo (WWF) Amazonija zadržuje od 90 do 140 milijard ton ogljika. Če bi celoten gozd zgorel, to pomeni, da bi ves ogljik dosegel ozračje. Prevelike koncentracije v ozračju so eden od glavnih vzrokov za podnebne spremembe. Če Amazonija omenjene količine ogljika ne bi mogla zadržati in bi ta v celoti oziroma delno dosegel atmosfero, bi bile posledice za podnebje in življenje na Zemlji naravnost uničujoče, poudarjajo znanstveniki.

amazonski pragozd Novice Pljuča sveta gorijo: svet bi se drastično spremenil, če bi pragozd izginil #video

Amazonski deževni gozd deluje kot orjaški odtok ogljika, obenem pa je pomemben proizvajalec kisika. Amazonski deževni gozd deluje kot orjaški odtok ogljika, obenem pa je pomemben proizvajalec kisika. Foto: Reuters

Hkrati je amazonski pragozd pomemben tudi zato, ker ob porabi ogljika sprošča kisik. Če bi drevesa in druge rastline dokončno uničili, te preprosto ne bodo več mogle posrkati toliko ogljika in proizvesti enake količine kisika kot do zdaj. 

Zaradi izsekavanja gozdov in drugih posegov v okolje se v Amazoniji na leto v ozračje izpusti do 0,5 milijarde ton ogljika. Ali se bo ta količina letos povečala, je odvisno od škode, ki jo bodo povzročili požari. Povečanje ogljikovih izpustov bi sicer pomenilo pospešitev podnebnih sprememb.

Amazonski pragozd, Amazonija, požar, gozdni požar Novice Brazilija gre v "vojno" #video

Ekstremno visoke temperature in več sušnih obdobij

Ob tem ne smemo pozabiti, da amazonski deževni gozd pomaga regulirati podnebje. Pragozd namreč deluje kot velik hidrološki motor. Rastline spuščajo vodo v ozračje, prek rek pa tudi v ocean. Od morskih tokov so v veliki meri odvisni tudi vremenski oziroma podnebni vzorci.

Morski tokovi namreč pomagajo regulirati podnebje s tem, da prenašajo toplo vodo in padavine od ekvatorja proti obema tečajema, hladno vodo pa od tečajev proti tropskim pasovom. Brez delovanja omenjenih tokov bi bile temperature na teh območjih veliko bolj ekstremne.

Zaradi ogromne površine amazonski pragozd v ozračje izpusti velike količine vode, s čimer pomembno prispeva k stabiliziranju podnebja na našem planetu. Zaradi ogromne površine amazonski pragozd v ozračje izpusti velike količine vode, s čimer pomembno prispeva k stabiliziranju podnebja na našem planetu. Foto: Reuters

Zaradi ogromne površine iz amazonskega pragozda v ozračje izhlapijo velike količine vode, s čimer deževni gozd pomembno prispeva k stabiliziranju podnebja na našem planetu. Če bi izgubili gozd oziroma bi se ta občutno zmanjšal, bi to posledično pomenilo manj izhlapevanja vode, posledice pa bi bile drastične. Po svetu bi tako zabeležili še več ekstremno visokih temperatur, vključno z več sušnimi obdobji in spremembami v letnih časih.

Amazonski pragozd, Amazonija, požar, gozdni požar Novice Svarilo Braziliji: če boste še naprej uničevali Amazonijo, bodo posledice

Hollywoodski zvezdnik ustanovil krizni sklad za pragozd

Tudi zaradi sprememb, ki bi jih prineslo nadaljnje krčenje in uničenje amazonskega deževnega gozda, je Amazonija zaradi obsežnih požarov še vedno v središču svetovne javnosti. Eden od tistih, ki je prvi opozoril na požare v amazonskem pragozdu, je tudi slavni hollywoodski igralec, oskarjevec in okoljski aktivist Leonardo DiCaprio.

"Brez Amazonije ne moremo ohraniti globalnega segrevanja pod nadzorom. Amazonija potrebuje več kot samo naše molitve," je na Instagramu sporočil hollywoodski zvezdnik Leonardo DiCaprio. "Brez Amazonije ne moremo ohraniti globalnega segrevanja pod nadzorom. Amazonija potrebuje več kot samo naše molitve," je na Instagramu sporočil hollywoodski zvezdnik Leonardo DiCaprio. Foto: Reuters

Njegova fundacija Earth Alliance je medtem že ustanovila nov krizni sklad za amazonski pragozd s finančno injekcijo v vrednosti pet milijonov ameriških dolarjev. Omenjeno vsoto bodo namenili avtohtonim skupnostim in njihovim lokalnim partnerjem, ki si prizadevajo za dolgoročno zaščito biodiverzitete v Amazoniji. Pri projektu sodelujeta tudi vdova pokojnega prvega moža Appla Steva Jobbsa Laurene Powell Jobs in ameriški poslovnež Brian Sheth.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

#Regram #RG @earthalliance #EarthAlliance, launched in July by @LeonardoDiCaprio, Laurene Powell Jobs, and Brian Sheth, has formed an emergency Amazon Forest Fund with a commitment of $5 million dollars to focus critical resources for indigenous communities and other local partners working to protect the life-sustaining biodiversity of the Amazon against the surge of fires currently burning across the region. Join Us. 100 percent of your donation will go to partners who are working on the ground to protect the Amazon. Earth Alliance is committed to helping protect the natural world. We are deeply concerned about the ongoing crisis in the Amazon, which highlights the delicate balance of climate, biodiversity, and the wellbeing of indigenous peoples. To learn more or to donate, please visit ealliance.org/amazonfund (see link in bio) Photos: @chamiltonjames, @danielbeltraphoto 2017

A post shared by Leonardo DiCaprio (@leonardodicaprio) on

V brazilskem delu Amazonije so letos zabeležili že več kot 75 tisoč gozdnih požarov, kar je skoraj 85 odstotkov več kot lani oziroma največ po letu 2013. "Brez Amazonije ne moremo ohraniti globalnega segrevanja pod nadzorom. Amazonija potrebuje več kot samo naše molitve," je v eni od nedavnih objav na družbenem omrežju Instagram zapisal DiCaprio.

Ob tem je ljudi pozval, naj bodo na volitvah previdni, komu zaupajo svoj glas. "Ko je čas za volitve, glasujte za voditelje, ki razumejo resnost podnebnih sprememb in so pripravljeni na drzne odločitve, vključno z močnim upravljanjem in naprednimi politikami," je poudaril igralec.

Amazonski pragozd Novice Amazonski pragozd izginja v plamenih #video #foto

Se bo brazilski Trump vendarle spametoval?

Letošnje rekordno število požarov v amazonskem pragozdu strokovnjaki pripisujejo predvsem divjim požarom, ki so jih zanetili ljudje. Večinoma gre za brazilske kmete, ki s požiganjem gozda pridobijo površine za vzrejo živine in gojenje pridelkov. Gre za nezakonito ravnanje, ki pa pod vladavino brazilskega predsednika Jaira Bolsonara postaja stalnica.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je znanstvena odkritja o podnebnih spremembah še pred kratkim označil za prevaro. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je znanstvena odkritja o podnebnih spremembah še pred kratkim označil za prevaro. Foto: Reuters

Bolsonaro, ki mu nekateri kritiki pravijo brazilski Trump in ki je znanstvena odkritja o podnebnih spremembah še pred kratkim označeval za prevaro, je namreč znižal globe za nezakonito miniranje in izsekavanje gozdov. V začetku meseca je odpustil tudi znanstvenika Ricarda Galvaa, ki je predsednika opozoril, da je krčenje pragozda doseglo nevarno raven.

Potem ko je zgodba o požarih prišla na naslovnice svetovnih medijev, je Bolsonaro krivdo za ognjene zublje pripisal okoljskim organizacijam. Po močnem pritisku mednarodne skupnosti je brazilski predsednik v petek vendarle ukrepal in v boj proti požarom, ki divjajo v srcu Južne Amerike, poslal brazilske oborožene sile.

Komentarji

38

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • modrooki / 26.08.2019. ob 20:49 +7 - 2

    Situacija ni prijetna, ampak dramatičnost novic je pretirana. Zgorelo je približno 1/1000 gozda. Oz. okrog 2x toliko kot vsa zadnja leta. Oz manj kot leta 2013, ko se ni toliko dramatiziralo in se v medijih ni pojavljal Leonardo di Caprio in Levica ni imela zborovanj s petkrakimi zvezdami na trgu republike. Dramatični naslovi v medijih napihujejo, kot da bi zgorel celoten gozd. Joj, pljuča sveta... Bulšit. Preden bo zgorel celoten gozd, ga mora pogoreti še 999/1000. Blefiranje na kvadrat.

    +7 - 2
  • kurili / 26.08.2019. ob 16:53 +5 - 2

    Tudi v demokraciji pridejo idioti na oblast

    +5 - 2
  • Mira / 27.08.2019. ob 06:11 +2 - 1

    Modrooki, oboje. Kmetje so danes zelo profitno naravnani. Pri tem ne mislim tistega malega kmeta, ki ima dve kravici, prašička in nekaj kokoši. Veliki kmetje, enega dobro poznam, delajo za dobiček, kapital. Pa ni važno, kaj se potem z njihovo živino dogaja. Oni prodajo živino in ne razmišljajo, ali se bo meso te živine prodalo tudi potrošnikom. Enako je z mlekom.

    +2 - 1
delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin