Četrtek, 22. 8. 2019, 11.53
4 leta, 8 mesecev
Amazonski pragozd izginja v plamenih #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,49
5
Medtem ko nevladne organizacije za divjanje požarov v amazonskem pragozdu krivijo brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ta krivdo vali nanje. Te so odgovornost za požare že zavrnile, Bolsonarove izjave po označile za povsem neodgovorne. Vsako minuto zgori za več kot eno nogometno igrišče gozda.
Amazonski pragozd je ključen za absorpcijo ogljikovega dioksida, ki povzroča globalno segrevanje, in njegovo predelavo v kisik. Imenujemo ga tudi pljuča sveta. Prav zato je svetovna javnost močno zaskrbljena nad obsežnimi požari, ki naj bi v Braziliji divjali že vsaj tri tedne.
Kako velik je obseg požarov, trenutno ni jasno, je pa dejstvo, da je gost dim v preteklih dneh pokril več mest, vključno z več kot dva tisoč kilometrov oddaljeno velemesta Sao Paulo. Ta se je v ponedeljek sredi popoldneva znašla v temi, dim pa so posneli tudi sateliti v vesolju. Iz mesta poročajo tudi o rjavo obarvanem dežju, ki je posledica gostega dima.
Vsako minuto izgine za eno nogometno igrišče gozda
Po podatkih Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave okolja (Inpe) naj bi vsako minuto pogorelo za več kot eno nogometno igrišče gozda. Požari so sicer pogostejši v sušnem obdobju, ki se bo sklenilo konec oktobra.
Amazonas is burning.
— Erik Solheim (@ErikSolheim) August 22, 2019
Brazil space agency reports 84% increase since last year.
Smoke even hitting Sao Paulo.
Massive impact of bad policies! 😩
pic.twitter.com/at21C25dwa
Uradni podatki in satelitski posnetki kažejo, da je v Braziliji letos izbruhnilo skoraj 73 tisoč gozdnih požarov, kar je največ po letu 2013 oziroma 83 odstotkov več kot lani. Več kot polovica jih je zagorela v amazonskem pragozdu.
Bolsonaro za kriminalna dejanja krivi nevladnike
Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je v sredo navedel, da bi bila lahko za požare kriva kriminalna dejanja nevladnih organizacij, ki naj bi s tem poskušale pritegniti pozornost nanj oziroma na brazilsko vlado, potem ko so jim skrčili sredstva.
"S tem se spoprijemamo," je Bolsonaro dejal pred novinarji. Kot je dodal, so požare zanetili na strateških mestih. "Vsi znaki kažejo, da so tja odšli zato, da bi zanetili požare in snemali. Tako se mi zdi," je še povedal.
Brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je z valjenjem krivde za požare na nevladnike odzval na val ogorčenja, ki ga je ognjeno uničenje v obsežnih delih pragozda sprožilo na spletnih družbenih omrežjih.
V Braziliji se je namreč, potem ko je Bolsonaro po lanski izvolitvi januarja zasedel predsedniški položaj, v skladu z njegovimi predvolilnimi obljubami povečalo krčenje gozdov. Očitajo mu, da favorizira svoje podpornike v gozdarskem, rudarskem in kmetijskem sektorju, saj se je zavezal, da bo v pragozdu dovolil več izsekavanja in kmetovanja ter tam zagotovil več licenc rudarski industriji.
Okoljevarstveniki ogorčeni
Okoljevarstveniki so Bolsonarove navedbe ostro zavrnili. Predsednik brazilskega inštituta za zaščito okolja (Proam) Carlos Bocuhy je dejal, da so te povsem neodgovorne.
Predstavnik Svetovnega sklada za naravo (WWF) Ricardo Mello je medtem pojasnil, da požare z izsekavanjem gozdov za pašnike pogosto povzročijo kmetje.
Predstavnik Greenpeacea Danicley Aguiar pa je poudaril, da "govori in dejanja Bolsonarove vlade, ki izvaja pravo rušenje okoljske politike v državi, opogumljajo tiste, ki krčijo in uničujejo amazonski pragozd".
Brazilski okoljski minister Ricardo Selles je v torek povedal, da plamene širijo suho vreme, veter in vročina. Dodal je, da se z ognjem gasilci borijo tudi z letali za gašenje.
Norveška prekinila financiranje sklada
Norveška je pred dnevi prekinila financiranje sklada za zaščito amazonskega pragozda. Sklad je bil ustanovljen pred 11 leti, Norveška pa je bila največji posamični donator, saj je za zaščito tropskega gozda namenila 830 milijonov evrov. Pred tem je blokado 30 milijonov evrov nakazila skladu napovedala tudi Nemčija, ki pa (še) ni odtegnila podpore zaščiti gozda na splošno.
5