Sobota, 9. 3. 2024, 22.00
1 mesec, 2 tedna
Je Putina morda strah, da ga lahko kdo premaga?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,20
Le še kakšen izjemen dogodek ali skoraj neverjetno presenečenje lahko Vladimirju Putinu prepreči peti predsedniški mandat.
Rusijo le še nekaj dni loči od predsedniških volitev. A kakšne velike predvolilne napetosti seveda ni. Zmaga ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je številka ena v največji državi na svetu že od leta 1999, je tako rekoč zagotovljena, vprašanje je seveda le, s kolikšno razliko bo zmagal.
V Rusiji bodo med 15. in 17. marcem predsedniške volitve. Volivci bodo formalno lahko izbirali med štirimi kandidati. Poleg ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je uradno neodvisen kandidat (ima po podporo njemu zveste vladajoče stranke Enotne Rusije), so še trije kandidati strank: Nikolaj Haritonov (komunistična partija), Leonid Slucki (liberalnodemokratska stranka) in Vladislav Davankov (Novi ljudje).
Le še kaj izjemnega lahko Putinu prepreči zmago
Le kakšen izjemen dogodek ali skoraj neverjetno presenečenje lahko Putinu, ki je uradno napovedal kandidaturo decembra lani, še prepreči zmago na volitvah in novi šestletni predsedniški mandat. Glede na spremembo ruske ustave iz leta 2020 bo lahko Putin kandidiral tudi leta 2030. Teoretično bi lahko torej vladal do svojega 83. leta starosti. Že zdaj pa je Putin človek, ki ima najdaljši vladarski staž v Kremlju po Stalinu (ta sicer ni vladal Rusiji, ampak nekdanji Sovjetski zvezi).
Bolj kot vprašanje, kdo bo zmagal (odgovor na to vprašanje skoraj zanesljivo že poznamo), je vprašanje, koliko glasov bo dobil Putin. Na zadnjih volitvah leta 2018 je Putin dobil 77,5 odstotka glasov. Najslabše se je Putin odrezal na svojih prvih predsedniških volitvah leta 2000, ko je dobil v prvem krogu 53,44 odstotka. Pozneje je na vseh predsedniških volitvah – razen leta 2012 – dobil več kot 70 odstotkov glasov.
Očitki o nepoštenih in nesvobodnih volitvah
Zaradi ustavnih omejitev Putin ni mogel kandidirati leta 2008, ko ga je na predsedniškem položaju za en mandat zamenjal njegov zvesti sodelavec Dmitrij Medvedjev. V tem vmesnem času je bil Putin ruski premier (to funkcijo je opravljal že v letih 1999–2000). Leta 2012 je Putin spet postal predsednik, tokrat prvič za šestletni mandat.
Potem ko je volilna komisija preprečila kandidaturo Borisu Nadeždinu, ta je nasprotnik vojne v Ukrajini, se je velik del njegove podpore prelil k najmlajšemu predsedniškemu kandidatu na teh volitvah, 40-letnemu Vladislavu Davankovu (po ruski ustavi mora biti predsedniški kandidat star najmanj 35 let). Davankov je kandidat liberalne stranke Novi ljudje ter namesto vojne proti Ukrajini zagovarja konec spopadov in mir. Po drugi strani pa je bil Davankov, ki je poslanec v ruski dumi, gonilna sila za sprejetje zakona, ki prepoveduje spremembo spola. V kampanji tudi zagovarja prepoved uvoza poceni delovne sile iz tujine.
Glede na to, da je Putin kmalu po svoji osvojitvi oblasti uvedel zelo trd sistem, v katerem nadzoruje medije in zatira opozicijo, na Zahodu ruske volitve ne veljajo za poštene in svobodne. Kakšnim prenevarnim ali neprijetnim Putinovim protikandidatom volilna komisija tudi prepreči kandidaturo, kot na primer Alekseju Navalnemu leta 2018 ali Borisu Nadeždinu letos.
Volitve in vojna v Ukrajini
Letošnje volitve bodo seveda potekale v znamenju vojne v Ukrajini. Po javnomnenjskih podatkih ima vojna podporo večine Rusov, kar je seveda v prid Putinu. Po drugi strani pa je dejstvo, da je Putin s trdo roko zatrl vsako nestrinjanje z vojno. Sodelovanje na protivojnih protestih ali protivojne objave na družbenih medijih so dovolj za kazenske postopke. Številni Putinovi nasprotniki tako raje previdno ostanejo tiho.
Po razglasitvi delne mobilizacije septembra 2022 je Rusijo zapustilo tudi veliko mladih ruskih moških, po nekaterih podatkih več kot milijon. Veliko volivcev, ki bi morda glasovali proti Putinu, je torej Rusijo zapustilo.
Volitve na okupiranih območjih Ukrajine
Moskva bo predsedniške volitve izvedla tudi v okupiranih delih Ukrajine, ki jih je leta 2022 enostransko priključila k Ruski federaciji. Že na volitvah leta 2018 so lahko glasovali tudi prebivalci Krima, ki ga je Rusija enostransko priključila že leta 2014. Vsa ta območja so mednarodnopravno del Ukrajine.
V okupiranih delih Ukrajine je Rusija ponekod predčasno glasovanje začela že 26. februarja. Določeni volivci lahko predčasno glasujejo tudi na odročnih območjih v 37 ruskih regijah. Predčasno glasovanje bo trajalo do 14. marca.
