Ponedeljek, 19. 2. 2024, 11.00
10 mesecev
"Putinu so šteti dnevi"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,72
Smo priča začetku konca Putinovega režima, kot meni francoska zgodovinarka Francoise Thom?
V Moskvi se začenja počasna deputinizacija, je prepričana francoska zgodovinarka Francoise Thom. A menjave v Kremlju po njenem mnenju ne bo, dokler ne bo Rusija imela vzhodne Ukrajine trdno v svojih rokah, saj se Putinov naslednik ne bo hotel ukvarjati s tem umazanim poslom.
Francoise Thom je 72-letna sovjetologinja in strokovnjakinja za pokomunistično Rusijo, ki predava na pariški Sorbonni. Ker je kritična do ruskega predsednika Vladimirja Putina, ima prepoved vstopa v Rusijo.
Putin želi pomagati Trumpu do zmage
V pogovoru s švicarskim medijem Watson (pogovor je bil opravljen pred smrtjo Alekseja Navalnega) je najprej pojasnila, da je Putin z nastopom v intervjuju s Tuckerjem Carlsonom želel okrepiti republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa.
Putinova želja je, da bi se po zmagi nad Ukrajino, ki ji bo zmanjkalo streliva in orožja, znebil zahodnih sankcij. Zato je pripravljen na pogajanja. Pri tem za Putina pogajanja pomenijo zgolj določitev pogojev ukrajinske kapitulacije, pravi Thomova.
Francoska zgodovinarka je tudi prepričana, da bo marca letos Putin zmagal na ruskih predsedniških volitvah. Domneva, da so guvernerji ruskih regij že dobili navodila, da Putin na volitvah zmaga z več kot 80 odstotki glasov. Rusi volijo elektronsko in te volitve trajajo kar tri dni, zato je dovolj časa, da ustvarijo želeni izid, pojasnjuje, a dodaja, da je hkrati prepričana, da so Putinu šteti dnevi.
Začetek konca Putinovega režima?
"Imam vtis, da doživljamo začetek konca nekega režima. Rusi vidijo, kako se kopičijo težave v njihovi državi. V državnem aparatu številni menijo, da jih Putin vozi proti zidu. V Moskvi se po mojem mnenju začenja počasna deputinizacija. Okoliščine me spominjajo na konec Stalina leta 1953: že v času njegovega življenja je prišlo do neke vrste prikrite destalinizacije."
Ali obstajajo podobnosti med zadnjo stopnjo Stalinove oblasti in zdajšnjim dogajanjem v Putinovi Rusiji?
Stalin je bil proti koncu svojega življenja vedno bolj paranoičen, pripravljal se je na primer na tretjo svetovno vojno, istočasno pa je oblastni krog začel pripravljati destalinizacijo. Kar se je tedaj dogajalo v Moskvi, se lahko zdaj spet ponovi. Veliko je namigov na konec Putinovega režima, pravi Thomova.
"Ko so plačanci skupine Wagner Jevgenija Prigožina napredovali proti Moskvi, ni bilo nikogar, ki bi branil Putina. Ali pa primer Valerija Soloveja, profesorja iz kroga oblastnega aparata, ki že dolgo časa trdi, da je Putin hudo bolan, in ki eno za drugo niza razžalitve Putina. Osupljivo je, da je še vedno na svobodi. Če ga ne bi ščitil nekdo na visokem položaju, bi ga že zdavnaj obsodili na dvajset let kazenske kolonije."
Ima Nadeždin podporo enega od t. i. kremeljskih stolpov?
In tudi predsedniški kandidat Boris Nadeždin, ki so mu preprečili kandidaturo na volitvah, ima nedvomno podporo enega od "kremeljskih stolpov", kot v Moskvi pravijo različnim strujam znotraj ruske oblasti, drugače ne bi mogel izzvati Putina. Nadeždin pogosto graja Putinovo politiko in opisuje vojno v Ukrajini in naslonitev na Vzhod ter Kitajsko kot napako. To, da Nadeždinu niso dovolili kandidature, kaže na strah v Kremlju, trdi Thomova.
Kot pojasnjuje, v Kremlju prihaja do menjav na vrhu oblasti večinoma z dvornimi prevrati. "Vprašanje je, kdaj bo prišlo do te zamenjave. Po mojem mnenju Putina ne bodo zamenjali, dokler vzhodna Ukrajina ne bo trdno v ruskih rokah. Kajti Putinov naslednik si ne bo hotel mazati rok s tem umazanim poslom. A ko bo to urejeno, bo Putin zamenjan, že zato, da bi ugajali Evropi in poskusili doseči umik sankcij."
V Moskvi je soglasje, da je treba Ukrajino izbrisati
Na novinarsko vprašanje, ali ima Putin zato interes, da se vojna v Ukrajini nadaljuje, je Thomova odgovorila: "Seveda želi Ukrajino izbrisati, tako kot je Stalin z uporabo lakote kot orožja (t. i. gladomor 1932-1933, op. p.) uničil dve generaciji Ukrajincev. Glede tega je v Moskvi soglasje. Putina v Rusiji ne grajajo, ker je začel vojno proti Ukrajini, ampak ker se je te že na začetku slabo lotil."
Boris Nadeždin je hotel kandidirati za predsednika Rusije, a je ruska volilna komisija zavrnila njegovo kandidaturo. Kljub temu je Thomova prepričana, da ima Nadeždin zaveznike v eni od oblastnih frakcij v Kremlju.
Thomova je prepričana, da večina Rusov, ki pridobiva informacije od ruskih televizij, verjame, da je Volodimir Zelenski nacist in da poskuša Zahod uničiti Rusijo. Le majhna urbana elita je opazila, da so to čiste laže, t. i. fake news.
Rusofilske simpatije v Nemčiji in Franciji
Glede Nemčije zgodovinarka pravi, da je v tej državi že od rapalske pogodbe leta 1922 (med Weimarsko Nemčijo in Sovjetsko zvezo, s katero sta državi vzpostavili diplomatske stike in se odpovedali medsebojnim ozemeljskim zahtevam) obstaja rusofilski lobi.
Nemško gospodarstvo na čelu z nekdanjim kanclerjem Gerhardom Schröderjem je bilo dolga leta rusofilsko. Poleg tega je Putin izrabljal nemški občutek krivde zaradi druge svetovne vojne. V Franciji pa so bolj intelektualni rusofili, in sicer iz čistega antiamerikanizma, pojasnjuje Thomova.
Bo Putin uporabil jedrsko orožje?
Glede strahov, da bi Putin uporabil jedrsko orožje, pa Thomova meni, da do tega ne bo prišlo. "Putin se obnaša kot zlobnež, ki napada, ko misli, da je v nadrejenem položaju, a je v resnici strahopetnež. Ve, da je uporaba jedrskega orožja rdeča črta in da bi njegova uporaba Zahod prisilila v odziv. Tega pa noče."
