Nedelja, 9. 5. 2021, 9.25
3 leta, 6 mesecev
Je Marine Le Pen pred vzponom na oblast?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,41
18
Marine Le Pen je v zadnjem času obrusila svojo politično podobo, da bi privabila tudi bolj zmerne volivce. Odpovedala se je tudi načrtom o izstopu Francije iz EU in evroobmočja.
Francijo spomladi prihodnje leto čakajo predsedniške volitve. Po vseh napovedih nas čaka ponovitev dvoboja z zadnjih volitev med Emmanuelom Macronom in Marine Le Pen. Bo tokrat zmagovalka Le Penova?
Sedmega maja 2017 so Francozi v drugem krogu predsedniških volitev odločali o tem, koga bodo poslali v Elizejsko predsedniško palačo. Voditeljico Nacionalne fronte Marine Le Pen ali mladega novinca v francoski politiki Emmanuela Macrona.
Novi Napoleon
Na koncu je prepričljivo slavil Macron, za katerega je volilo malce več kot 66 odstotkov volivcev. Macron, ki je bil nekakšen francoski novi obraz, je nato s svojo stranko Republika na pohodu slavil tudi junija istega leta na parlamentarnih volitvah.
To so bili časi, ko so Macrona skoraj vsi kovali v nebo, nekateri so ga celo primerjali z Napoleonom Bonapartom. A nato so prišli črni oblaki. Oktobra 2018 so izbruhnili protesti tako imenovanih rumenih jopičev, ki jih je sprožil okoljevarstveno spodbujen dvig cen goriv.
Rumena revolucija
Množični protesti, zaradi katerih je v Franciji celo zadišalo po novi revoluciji, so trajali več mesecev. Macronu je uspelo delno pomiriti protestnike, in sicer tako, da je izpolnil njihove zahteve glede cen goriva, obljubil višjo minimalno plačo in se odpovedal načrtom o višjih davkih za manj premožne upokojence in obdavčitvi nadurnega dela.
Po anketah francoskega predsednika Macrona trenutno podpira 37 odstotkov Francozov (gre za odstotek volivcev, ki ga podpirajo kot predsednika Francije, ne za odstotek volivcev, ki pravijo, da bodo volili zanj na predsedniških volitvah, op. p.). To je nizka številka, a še vedno višja od podpore, ki sta jo imela Nicolas Sarkozy (24 odstotkov) in Francois Hollande (19 odstotkov) leto pred predsedniškimi volitvami. Sarkozyju na koncu ni uspelo dobiti drugega mandata v Elizejski palači, Hollande pa v drugo sploh ni kandidiral.
Precej težav Macronu povzroča nasilje islamskih skrajnežev in krepitev islamizma. Po lanskem obglavljenju srednješolskega učitelja, ki ga je zakrivil islamski radikalec čečenskega rodu, je Macron ubral tršo politiko do islamskega radikalizma. A vprašanje je, kako uspešna bo ta politika.
Upokojeni generali za trši pristop do islamistov
Številni Francozi so prepričani, da je še vedno premehak. Oglasilo se je tudi 25 upokojenih francoskih generalov, ki so v odprtem pismu Macronu med drugim zapisali, da Francija drvi v državljansko vojno.
Upokojene generale, ki so jim kritiki pripisali pučistične težnje, je seveda podprla Le Penova. Ta ima po anketah precej možnosti, da se na naslednjih predsedniških volitvah, ki bodo med 10. in 24. aprilom 2022, uvrsti v drugi krog.
Le Penova in Macron tesno drug ob drugem
Ankete Le Penovi dajejo od 23 do 28 odstotkov glasov, Macronu pa od 23 do 29 odstotkov. Zelo veliko možnosti je torej, da se bosta spet pomerila v drugem krogu. Tam bi po anketah slavil Macron, a z manjšo razliko kot leta 2017. Macronu ankete v morebitnem drugem krogu z Le Penovo napovedujejo od 54 do 57 odstotkov, Le Penovi pa od 43 do 46 odstotkov.
Že nekaj let nad Francijo visi Damoklejev meč islamističnega radikalizma. Islamisti vsake toliko časa opozorijo nase z okrutnimi umori (kot je bilo lansko obglavljenje srednješolskega učitelja), francoska država pa je tudi za zdaj brez prave rešitve, kako v francoskih mestih preprečiti nastajanje islamističnih vzporednih družb.
Le Penova je leta 2018 Nacionalno fronto, ki jo je ustanovil njen oče Jean-Marie Le Pen, preimenovala v Nacionalni zbor (francosko Rassemblement National). Že to ime, ki se zgleduje po nekdanji neogolistični stranki Zbor za republiko, nakazuje, da želi Le Penova pobirati tudi glasove zmerne desnice. Njeno pomikanje stran od desnega političnega roba se je začelo že leta 2015, ko je iz stranke izključila svojega očeta.
Boljše možnosti za Le Penovo kot leta 2017
Pomikanje proti sredini je strategija Le Penove, s katero želi priti v Elizejsko palačo. Se ji bo ta strategija na koncu obrestovala? "Zmaga Le Penove je možna, toda ni verjetna," je v pogovoru za britanski Guardian dejal Sylvain Crepon z univerze v Toursu.
"Pred šestimi leti smo bili skoraj prepričani, da Marine Le Pen ne bo zmagala na volitvah. To se je spremenilo. Ima boljše možnosti kot prejšnjič, vendar moramo morebitno zmago postaviti v kontekst," pravi Crepon.
Tradicionalne težave lepenovcev na parlamentarnih volitvah
Predsedniškim volitvam bodo namreč sledile parlamentarne volitve, kjer pa njen Nacionalni zbor zaradi dvokrožnega večinskega volilnega sistema nima veliko realnih možnosti, da bi dobil večino sedežev v francoski skupščini.
Do francoskih predsedniških volitev je še slabo leto. Le Penovi se tako kot leta 2017 nasmiha drugi krog, a vprašanje je, kaj se bo zgodilo, če bo res kandidiral tudi nekdanji načelnik generalštaba oboroženih sil, general Pierre de Villiers.
Trenutno ima Nacionalni zbor samo enega senatorja v 348-članskem senatu in samo sedem poslancev v 577-članski nacionalni skupščini. Ker se na parlamentarnih volitvah v drugem krogu skoraj vedno oblikuje zavezništvo vseh proti Le Penovi, je vprašanje, če bo drugo leto kaj drugače.
Sobivanje med Le Penovo in zmerno desnico?
V primeru njene zmage na predsedniških volitvah bi bil po Creponu najverjetnejši scenarij kohabitacija oziroma sobivanje z zmerno desnico, kar bi omejilo njeno moč.
Bi pa kot predsednica države Le Penova še vedno bila poveljnica oboroženih sil ter odgovorna za obrambno in zunanjo politiko.
Namesto vetrnih jedrske elektrarne
V nedavnem pogovoru za nemški tednik Die Zeit je Le Penova predstavila nekaj svojih potez, ki jih bo povlekla, če bo drugo leto prišla v Elizejsko palačo.
Na francoskih predsedniških volitvah bo kandidiral tudi radikalni levičar Jean-Luc Melenchon. Ankete mu napovedujejo tretje mesto v prvem krogu.
Tako je napovedala, da pod njenim vodstvom Francija ne bo izstopila iz pariškega podnebnega sporazuma, bi pa ukinila vetrne elektrarne in namesto tega znova dala prednost jedrskim elektrarnam.
Prepoved nošenja vseh verskih simbolov
Napovedala je tudi, da bo kot francoska predsednica prepovedala nošenje vseh verskih simbolov v Franciji, tudi nošenje judovskih pokrival. Pravi, da ve, da je to velika žrtev za številne Jude, a da se drugače ne bo dalo premagati islamizma.
Seveda je napovedala tudi strogo omejevanje priseljevanja in izgon priseljencev, ki ne bodo dobili službe v Franciji.
18