Četrtek, 6. 6. 2024, 18.01
1 teden, 6 dni
Je bila to največja prevara v zgodovini?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,07
Lažne desantne ladje, s katerimi so skušali zavezniki preslepiti Nemce, da bo cilj invazije Calais
Ta teden mineva 80 let od izkrcanja zahodnih zaveznikov v Normandiji. To izkrcanje, ki je bila največja pomorska operacija v zgodovini, so Američani in Britanci pripravljali od leta 1943. Del priprav je bilo tudi zavezniško zavajanje Nemcev, da se bodo izkrcali na območju Calaisa in ne v Normandiji.
Rokavski preliv, ki ločuje Veliko Britanijo in Francijo, je najožji na območju Dovrske ožine oziroma Dovrskih vrat (fr. Pas de Calais). Prav zato so območje Calaisa Nemci obrambno zelo utrdili in tam nakopičili vojake. Zahodni zavezniki, ki so za svoj cilj izbrali Normandijo, so hoteli Nemce še bolj utrditi v prepričanju, da je cilj izkrcanja Calais, zato so začeli veliko operacijo zavajanja.
Nemci nasedejo zavezniškemu zavajanju
S tem načrtnim zavajanjem Nemcev so zavezniki preprečili, da bi Nemci poslali več vojakov na območje Normandije. Prav tako so zavezniki skušali z zavajanjem prepričati Nemce, da je napad na Normandijo slepilni manever in da je pravi cilj območje Calaisa.
S tem so tudi po začetku izkrcanja v Normandiji 6. junija 1944 zavezniki preprečili, da bi Nemci poslali okrepitve v Normandijo. Nemci so tako še vedno imeli na območju Calaisa močne enote, kar je olajšalo delo zaveznikom v spopadih v Normandiji.
Telesni stražar in Pogum jug
Od julija 1943 je tajna skupina vojaških častnikov, znana kot Londonski nadzorni oddelek, začela snovati obsežno operacijo zavajanja s kodnim imenom Telesni stražar (ang. Bodyguard). Glavni cilj je bil zavesti Nemce o času in lokaciji zavezniške invazije na severozahodno Evropo.
Poleg izmišljene Prve ameriške armadne skupine (Fusag) so si v okviru operacije Pugum sever zavezniki izmislili tudi britansko Četrto armado. Ta naj bi pripravljala izkrcanje na Norveško, njen izmišljeni štab pa je bil v Edinburškem gradu (na fotografiji). S tem so zavezniki preprečili, da bi Nemci del vojske iz Norveške premestili v Francijo.
Del operacije Telesni stražar je bila operacija Pogum jug (ang. Fortitude South), ki je Nemce želela prepričati, da bodo zavezniki invazijo izvedli po najkrajši poti čez Rokavski preliv, torej čez Dovrsko ožino proti Calaisu.
Razvozlan nemški šifrirni sistem in britanski dvojni agenti
Zaveznikom sta pri tej prevari pomagala dva pomembna dejavnika. Prvi je bil, da so britanski obveščevalci razvozlali nemški tajni kodirni sistem Enigma. S tem so lahko med drugim zavezniki ugotovili, kako uspešno je njihovo zavajanje o Calaisu kot cilju invazije.
Drugi dejavnik je bilo britansko omrežje dvojnih agentov, s pomočjo katerih so zavezniki prav tako zavajali Nemce in jim dostavljali napačne podatke.
Lažna vojska na jugozahodu Anglije
Del operacije Pogum jug (obstajala je tudi operacija Pogum sever, s katero so zavezniki zavajali Nemce o domnevnem izkrcanju v Skandinaviji) je bila podoperacija Živo srebro (ang. Quicksilver). Njen namen je bil Nemce prepričati, da se v jugozahodni Angliji – nasproti Calaisa – pod vodstvom ameriškega generala Georgea Pattona zbirajo ameriški vojaki.
Napihljiv lažni ameriški tank. Z njimi so zavezniki ustvarili lažni vtis, da se v jugozahodni Angliji zbira vojska, ki se bo izkrcala v Calaisu.
Ta fiktivna armada je dobila ime Prva ameriška armadna skupina (ang. First United States army group, s kratico Fusag). Inženirji so iz cevi za gradbeni oder, lesa, platna in praznih 40-litrskih sodov v jugozahodni Angliji izdelovali lutke pristajalnih plovil, da bi preslepili nemška izvidniška letala in nemške vohune. Inženirji so izdelovali tudi navidezne tanke in vozila, da bi ustvarili lažni vtis o obstoju armadne skupine Fusag.
Lažno ladjevje, ki naj bi se bližalo Calaisu
Da bi bila preslepitev Nemcev še zanesljivejša, so zavezniki nalašč ustvarili veliko število radijskih sporočil, ki naj bi tekla znotraj Fusag. Za nameček so tudi dvojni agenti Nemce zavajali o obstoju te ameriške armadne skupine.
Na dan invazije se je prevara nadaljevala. Zavezniki so tako poslali letala proti Calaisu, ki so odmetavala aluminijaste trakove. Te trakove so zaznali nemški radarji, tako da so bili Nemci prepričani, da se Calaisu približuje veliko ladjevje.
Lutke padalcev
Druga letala so daleč stran od Normandije odvrgla na stotine lutk padalcev, ki so bili povezani tako, da so simulirali zvok streljanja iz puške in granat, ko so udarili v tla. Britanske sile za posebne operacije so prav tako pristale med lutkami in upravljale fonografe, da so oddajale zvoke vojakov in bojnega ognja.
Lutke padalcev, ki so jih zavezniki v času izkrcanja v Normandiji spuščali na tla, da bi preslepili Nemce
Ta zavezniška zavajanja so bila tako uspešna, da so bili Nemci še avgusta 1944, torej dva meseca po izkrcanju v Normandiji, prepričani, da ameriška armadna skupina v jugozahodni Angliji res obstaja in da se pripravlja na invazijo na Calais. Posledično Nemci pomembnih enot niso pošiljali v Normandijo, ker so pričakovali še večjo invazijo na območju Calaisa.
Zavajanja seveda niso bila posebnost samo v času izkrcanja v Normandiji. Zavajanja so značilna tudi za vojno v Ukrajino. Tako Ukrajinci zavajajo z napihljivimi lažnimi tanki, raketometi, tovornjaki in drugim orožjem, Rusi pa med drugim skušajo zavajati ukrajinsko zračno obrambo z lažnimi raketami, ki nimajo bojne glave. S tem obremenjujejo ukrajinsko zračno obrambo, ki mora poleg pravih raket sestreljevati tudi lažne rakete.
