Sreda, 14. 2. 2024, 7.12
10 mesecev, 1 teden
131. DAN VOJNE V IZRAELU
Izraelska vojska izvedla val zračnih napadov na Libanon #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,69
Izraelska vojska je zračne napade začela nekaj ur po tem, ko je bilo v raketnem obstreljevanju iz Libanona po podatkih izraelskih reševalnih služb ranjenih sedem ljudi na severu Izraela, od tega pet v mestu Safed. Izraelski mediji pa so poročali, da je bila v napadu ubita ženska.
Izraelska vojska je danes izvedla obsežen val zračnih napadov na ozemlje Libanona, potem ko so od tam izstreljene rakete dosegle mesto Safed na severu Izraela. Napadi so na obeh straneh zahtevali žrtve, poročajo tuje tiskovne agencije.
21.51 Macron izrazil nasprotovanje izraelski operaciji v Rafi
19.21 Slovenija v Varnostnem svetu izpostavila resen humanitarni položaj v Jemnu
19.19 Izrael in Hamas z recipročnimi obtožbami glede zastoja pogajanj o premirju
19.16 Al Sisi in Erdogan složna glede potrebe po prekinitvi ognja v Gazi
17.57 Izrael kritičen do izjav Vatikana o nesorazmernem odzivu na 7. oktober
17.40 Izraelska vojska izvedla val zračnih napadov na Libanon
8.04 Izrael: Imamo posnetek vodje Hamasa. Z ženo, otroki in bratom beži skozi predor
21.51 Macron izrazil nasprotovanje izraelski operaciji v Rafi
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v telefonskem pogovoru izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju izrazil nasprotovanje ofenzivi v Rafi in poudaril potrebo po takojšnjem dogovoru o prekinitvi ognja, so sporočili iz Pariza. Netanjahu je medtem napovedal silovito operacijo v mestu, kjer je zatočišče našlo več kot milijon Palestincev.
"To bi lahko privedlo le do humanitarne katastrofe novih razsežnosti in prisilnega razseljevanja prebivalstva," so glede izraelske ofenzive v Rafi sporočili iz Elizejske palače in poudarili, da bi ta pomenila kršitev človekovih pravic, obenem pa bi predstavljala dodatno tveganje za regionalno eskalacijo konflikta.
Po besedah Macrona mora dogovor o prekinitvi ognja zagotoviti zaščito vseh civilistov in množičen dotok humanitarne pomoči v enklavo. Izraelskega premierja je ob tem pozval, naj skupaj z drugimi izraelskimi voditelji zbere pogum in svojim sodržavljanom ponudi miroljubno prihodnost, ki pa da je mogoča le ob ustanovitvi palestinske države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Francija je sicer pred tem v torek napovedala sankcije proti 28 izraelskim naseljencem, ki jih obtožuje kršenja človekovih pravic palestinskih civilistov na okupiranem Zahodnem bregu. Pariz ob tem podpira tudi uvedbo sankcij proti nasilnim naseljencem na ravni EU.
Netanjahu je medtem napovedal, da bo izraelska vojska v Rafi izvedla silovito operacijo. "Borili se bomo do popolne zmage in to vključuje tudi močno akcijo v Rafi, potem ko bomo civilnemu prebivalstvu dovolili zapustiti bojna območja," je zapisal v izjavi na družbenem omrežju Telegram.
Izrael in palestinsko islamistično gibanje Hamas sta pred tem danes drug drugega okrivila za pomanjkanje napredka pri pogajanjih o novi prekinitvi ognja in izpustitvi izraelskih talcev. V luči pogovorov, ki so v torek potekali v Kairu, je Netanjahu izjavil, da Izrael ne bo popuščal nerealnim zahtevam Hamasa.
V ločeni izjavi je nato dejal, da je edini način za osvoboditev talcev nadaljevanje izraelskega vojaškega pritiska. "To je tudi ključ do izpustitve večine naših ugrabljenih: močan vojaški pritisk in zelo odločna pogajanja," je poudaril.
19.21 Slovenija v Varnostnem svetu izpostavila resen humanitarni položaj v Jemnu
V Varnostnem svetu Združenih narodov je danes potekala razprava o situaciji v Jemnu. Slovenski predstavnik, veleposlanik Samuel Žbogar, je med drugim izpostavil resen humanitarni položaj v državi in izrazil podporo prizadevanjem ZN za konec državljanske vojne, ki traja že od leta 2014.
Člane Varnostnega sveta ZN sta s položajem na terenu seznanila posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za Jemen Hans Grundberg in predstavnica urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) Edem Wosornu, ki je dejala, da so lani dosegli nekaj napredka pri humanitarnem položaju v državi zaradi premirja pod pokroviteljstvom ZN, vendar pa pomoč še zdaleč ne dohaja potreb.
Letos bo od humanitarne pomoči odvisna polovica prebivalcev Jemna, to je 18 milijonov ljudi. Prav toliko naj bi se jih soočalo z resnim pomanjkanjem hrane, okrog 2,7 milijona žensk in pet milijonov otrok pa bo potrebovalo zdravljenje zaradi stradanja. ZN so lani dobili 1,72 milijarde dolarjev za humanitarno pomoč v Jemnu, kar je pokrilo le 40 odstotkov potreb. Za letos potrebujejo 2,7 milijarde dolarjev, je dejala Wosornu.
Žbogar je dejal, da je humanitarni položaj v Jemnu eden najslabših v svetu, saj se država po letih spopadov sooča s pomanjkanjem hrane, razseljevanjem prebivalstva in tudi posledicami podnebnih sprememb, ki vodijo v suše in poplave. Otroci so dnevno izpostavljeni tudi nevarnosti min.
"Prebivalci Jemna morajo ostati naša primarna spodbuda pri iskanju rešitve tega podaljšanega konflikta," je dejal.
Spomnil je, da poslabšanje položaja v regiji vpliva na mirovni proces v Jemnu in poudaril pomen vključujočega dialoga znotraj Jemna, ki mora zajeti tudi ženske in mlade. Žbogar je ponovno pozval jemenske hutijevce, naj prenehajo z napadi na ladje v Rdečem morju, kot to zahteva januarja sprejeta resolucija Varnostnega sveta.
V podobnem slogu so minili tudi govori ostalih veleposlanikov, predstavnika Kitajske in Rusije pa sta ponovno kritizirala napade ZDA in drugih držav na položaje hutijevcev. Zasedanje Varnostnega sveta ZN se je končalo brez ukrepa.
Aprila lani so se po obnovi diplomatskih odnosov med Iranom in Savdsko Arabijo začela pogajanja o koncu državljanske vojne v Jemnu, ki vključujejo vse glavne sprte strani. Zadeve so se premikale v smeri premirjam - vse do 7. oktobra lani, ko je palestinsko gibanje Hamas napadlo Izrael. Sledilo je še vedno trajajoče silovito maščevanje Izraela, hutijevci pa so v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi začeli napadati ladje v Rdečem morju.
19.19 Izrael in Hamas z recipročnimi obtožbami glede zastoja pogajanj o premirju
Izrael in palestinsko islamistično gibanje Hamas sta danes drug drugega okrivila za pomanjkanje napredka pri pogajanjih o novi prekinitvi ognja in izpustitvi izraelskih talcev. V luči pogovorov, ki so v torek potekali v Kairu, je izraelski premier Benjamin Netanjahu izjavil, da Izrael ne bo popuščal nerealnim zahtevam Hamasa.
Po besedah izraelskega premierja Hamas ni posredoval nobenega novega predloga za izpustitev izraelskih talcev. Kot je dejal, bo napredek v pogajanjih mogoč le, če bo gibanje spremenilo svoja stališča. "Vztrajam, da Hamas umakne svoje nore zahteve, in ko jih bo umaknil, bomo lahko nadaljevali," je po navedbah časnika Times of Israel dejal Netanjahu.
Nasprotno so viri pri gibanju Hamas, katerega delegacija se je danes mudila na srečanju z egiptovskimi in katarskimi predstavniki v Kairu, zatrdili, da je Izrael tisti, ki ovira preboj v pogajanjih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V egiptovski prestolnici so v torek potekali pogovori o novi prekinitvi ognja v Gazi, na katerih so ob predstavnikih Egipta sodelovali direktor ameriške obveščevalne agencije Cia William Burns, vodja izraelske obveščevalne službe Mosad David Barnea in katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani.
Egiptovski mediji so sicer poročali, da so bili pogovori pozitivni, za konstruktivne pa jih je označil tudi tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby.
19.16 Al Sisi in Erdogan složna glede potrebe po prekinitvi ognja v Gazi
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in njegov egiptovski kolega Abdel Fatah al Sisi sta se danes v Kairu strinjala glede potrebe po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in dostavi humanitarne pomoči v enklavo, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob tem sta zatrdila, da državi po več kot desetletju napetosti obračata nov list v odnosih.
Predsednika Turčije in Egipta sta napovedala povečanje dvostranske trgovine na 15 milijard dolarjev oziroma nekaj manj kot 14 milijard evrov letno. Zavezala sta se tudi k diplomatskemu sodelovanju na Bližnjem vzhodu.
Ob tem je Erdogan izpostavil, da Turčija podpira Egipt pri stališču glede Gaze, zlasti pri zavračanju ideje o prisilnem razseljevanju Palestincev v enklavi. Po besedah turškega predsednika je izraelska ofenziva na Rafo norost, ki se bo končala z genocidom. V luči tega je mednarodno skupnost pozval k ukrepanju.
"Strinjala sva se glede pomembnosti takojšnjega premirja v Gazi in doseganja miru na Zahodnem bregu," pa je po srečanju dejal al Sisi.
Po oceni egiptovskega predsednika bi se nato "ob prvi priložnosti" lahko nadaljeval proces, ki bi pripeljal do priznanja Palestine z vzhodnim Jeruzalemom kot prestolnico. Da so Palestinci prioriteta turške zunanje politike, je poudaril tudi Erdogan, ki je ob tem napovedal, da je njegova država pripravljena sodelovati pri srednjeročni obnovi in rekonstrukciji Gaze.
Turčija in Egipt sta leta 2013 prekinila diplomatske stike, potem ko je al Sisi, takrat še kot obrambni minister, odstavil tedanjega predsednika Egipta Mohameda Morsija, ki je bil zaveznik Ankare. Državi sta ob tem tudi podpirali nasprotni strani v konfliktu v Libiji.
Odnosi med državama so se nato otoplili leta 2021, ko je turška delegacija obiskala Egipt in se pogovarjala o normalizaciji odnosov. Vendar pa je proces normalizacije zastal, vse dokler nista državi julija lani prvič po desetletju imenovali veleposlanikov v obeh prestolnicah.
Ob koncu tokratnega srečanja je Erdogan al Sisija tudi povabil na obisk v Turčijo.
17.57 Izrael kritičen do izjav Vatikana o nesorazmernem odzivu na 7. oktober
Izraelsko veleposlaništvo pri Svetem sedežu se je danes kritično odzvalo na besede vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, ki je v torek izjavil, da je odziv Izraela na napad Hamasa 7. oktobra nesorazmeren. Ob tem je tudi poudaril, da je Vatikan vselej na strani žrtev, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Po besedah Parolina odziv Izraela na napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas 7. oktobra nikakor ne more biti sorazmeren. "S 30 tisoč mrtvimi zagotovo ni," je dejal in operacije izraelske vojske v Gazi označil za "krvavo kopel", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
"Pravica do obrambe, pravica Izraela, da odgovorne za oktobrske poboje privede pred sodišče, ne more upravičiti tega pokola," je dejal kardinal in ocenil, da izraelskih operacij v Gazi nihče ne more opredeliti kot postransko škodo boja proti terorizmu.
Ob tem je poudaril, da je Sveti sedež vselej na strani žrtev, v primeru bližnjevzhodnega konflikta tako izraelskih kot palestinskih, navaja spletni portal Vatican News.
Na izjavo vatikanskega državnega tajnika se je danes kritično odzvalo veleposlaništvo Izraela pri Svetem sedežu. "Ta izjava je obžalovanja vredna. Presojanje legitimnosti vojne brez upoštevanja vseh relevantnih okoliščin in podatkov neizogibno vodi do napačnih zaključkov," je zapisalo v izjavi.
17.40 Izraelska vojska izvedla val zračnih napadov na Libanon
Izraelska vojska podrobnosti ni objavila, sporočila je le, da je začela obsežen val zračnih napadov. Libanonski varnostni viri pa so poročali o najmanj desetih izraelskih zračnih napadih na jugu Libanona, kjer so oporišča šiitskega gibanja Hezbolah. Po navedbah libanonskih varnostnih virov so bili pri tem ubiti štirje civilisti, med njimi ženska z otrokoma, ranjenih pa še najmanj sedem ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izraelska vojska je zračne napade začela nekaj ur po tem, ko je bilo v raketnem obstreljevanju iz Libanona po podatkih izraelskih reševalnih služb ranjenih sedem ljudi na severu Izraela, od tega pet v mestu Safed. Izraelski mediji pa so poročali, da je bila v napadu ubita ženska.
Kasneje je izraelska vojska sporočila, da je raketa, izstreljena iz Libanona, ubila 20-letno izraelsko vojakinjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odgovornosti za raketni napad ni prevzel še nihče, vendar na izraelsko-libanonski meji od začetka vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas 7. oktobra lani prihaja do skoraj vsakodnevnega obstreljevanja med Izraelom in Hezbolahom. Slednji po lastnih navedbah napada položaje izraelske vojske ob meji v znak podpore Hamasu. Izrael pa ob meji napada infrastrukturo Hezbolaha.
V tem najhujšem stopnjevanju nasilja med Izraelom in Libanonom po drugi libanonski vojni leta 2006 je bilo po podatkih francoske tiskovne agencije AFP doslej v izraelskih napadih v Libanonu ubitih več kot 200 ljudi, med njimi 147 pripadnikov Hezbolaha. V Izraelu pa so oblasti sporočile, da je bilo v napadih Hezbolaha ubitih devet vojakov in šest civilistov. Zaradi napadov je v obeh državah svoje domove zapustilo več deset tisoč ljudi.
8.04 Izrael: Imamo posnetek vodje Hamasa. Z ženo, otroki in bratom beži skozi predor
Izraelska vojska je objavila videoposnetek, ki domnevno prikazuje voditelja Hamasa Jahja Sinvarja v predoru pod mestom Han Junis na jugu Gaze. Na posnetku so tudi njegova žena, otroci in brat Ibrahim. Izrael je javno obtožil Sinvarja, da je glavni organizator Hamasovega terorističnega napada na Izrael 7. oktobra.
Tiskovni predstavnik izraelskih obrambnih sil (IDF) Daniel Hagari je ob objavi videa na svoji redni tiskovni konferenci povedal, da je videoposnetek nadzorna kamera Hamasa posnela 10. oktobra in da ga je IDF prejela pred kratkim.
"Tako je z družino pobegnil pod zemljo v enega od varovanih namestitvenih kompleksov, ki jih je zgradil prej," je poudaril Hagari. Dodal je, da je posnetek rezultat lova na Sinvarja in da lova ne bodo ustavili, dokler ga ne bodo ujeli, živega ali mrtvega.
Izraelska vojska je Sinvarja razglasila za hodečega mrtveca, večkrat imenovanega mesar Han Junisa, zaradi njegove domnevne vloge pri načrtovanju napada 7. oktobra. Decembra so izraelske sile obkolile njegovo hišo, a ga niso našle.
Že takrat se je govorilo, da se verjetno skriva pod zemljo. Svetovalec izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je nato dejal, da je samo vprašanje časa, kdaj ga bodo ujeli. Vendar je Sinvar še vedno na begu, kljub intenzivnim izraelskim napadom na Han Junis, njegovo rojstno mesto.
Izraelska vojska je Sinvarja razglasila za hodečega mrtveca, večkrat imenovanega mesar Han Junisa, zaradi njegove domnevne vloge pri načrtovanju napada 7. oktobra. Decembra so izraelske sile obkolile njegovo hišo, a ga niso našle.
Izraelci so objavili še en videoposnetek, za katerega pravijo, da prikazuje njihove sile v delu Hamasovih predorov, kjer naj bi se skrival Sinvar. V videoposnetku vojak, katerega obraz je zakrit, pravi, da so v Sinvarjevem glavnem skrivališču, in trdi, da je bil vodja Hamasa tam pred kratkim.
Posnetek prikazuje tudi kopalnico, kuhinjo in spalnice, pri čemer je vojak povedal, da so v sefu našli milijone šekelov in dolarjev. "Pobegnili so, ko so slišali, da se jim približuje IDF. Vedeli so, da prihajamo, zato so pobegnili," dodaja vojak.
Sicer je bil Sinvar odgovoren za združevanje vojaškega krila Hamasa, preden je vzpostavil pomembne nove vezi z regionalnimi arabskimi silami kot civilni in politični vodja skupine. Leta 2017 je bil kot politični vodja veje Hamasa v Gazi izvoljen v politbiro, Hamasov glavni organ odločanja, piše CNN.
Po raziskavi Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) je takrat dejansko postal vodja politbiroja. Leta 2015 ga je ameriško zunanje ministrstvo označilo za globalnega terorista, pred kratkim pa sta ga sankcionirali Velika Britanija in Francija.
