Torek, 13. 2. 2024, 7.02
2 meseca
130. DAN VOJNE V IZRAELU
"Vojaške operacije v Rafi bi lahko privedle do pokola"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,50
"Vojaške operacije v Rafi bi lahko privedle do pokola v Gazi," je dejal vodja humanitarne službe ZN Griffiths.
Načrtovani izraelski vojaški napad na mesto Rafa na jugu Gaze, ki je zadnje zatočišče za več kot milijon Palestincev, bi lahko vodil v pokol, je v danes v New Yorku opozoril vodja humanitarne službe ZN Martin Griffiths, poroča AFP.
21.52 ZN: Izraelska vojaška ofenziva na Rafo bi lahko privedla do pokola
16.29 Iran prvič z ladje izstrelil balistični raketi dolgega dosega
15.24 Libanon od Francije prejel predlog za zmanjšanje napetosti na meji z Izraelom
15.22 V Kairu srečanje vodij Cie in Mosada ter katarskega premierja o premirju v Gazi
13.54 Ameriški senat potrdil predlog zakona o pomoči Ukrajini
13.41 Levica: Ni več dvoma, da Izrael izvaja genocid nad Palestinci
7.13 Biden jordanskemu kralju: ZDA si prizadevajo za premirje v Gazi
21.52 ZN: Izraelska vojaška ofenziva na Rafo bi lahko privedla do pokola
"Mednarodna skupnost je opozarjala na nevarne posledice morebitnega kopenskega vdora v Rafo. Izraelska vlada teh pozivov ne more več ignorirati. Vojaške operacije v Rafi bi lahko privedle do pokola v Gazi," je dejal Griffiths.
Pred novo humanitarno katastrofo po morebitnem napadu na Rafo je že v petek posvaril generalni sekretar ZN Antonio Guterres, njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujaricc pa je danes dejal, da v Gazi ni več nobenega varnega kraja za civiliste.
16.29 Iran prvič z ladje izstrelil balistični raketi dolgega dosega
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je danes sporočila, da je z vojaške ladje v Omanskem zalivu prvič izstrelila dve balistični raketi dolgega dosega, ki lahko dosežeta cilje oddaljene do 1.700 kilometrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Izstrelitev raket dolgega dosega z vojaške ladje je bila uspešna," je pojasnil vrhovni poveljnik IRGC Hosein Salami.
V osrednjem Iranu je medtem IRGC simulirala napad z balistično raketo na izraelsko letalsko oporišče Palmahim južno od Tel Aviva, je poročala državna televizija in pojasnila, da je Palmahim "osrednja vojaška baza za bojna letala F-35 v Izraelu".
Iranske vojaške vaje sicer potekajo v času vse večjih napetosti na Bližnjem vzhodu, ki so se zaostrile 7. oktobra z napadom pripadnikov palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael.
15.24 Libanon od Francije prejel predlog za zmanjšanje napetosti na meji z Izraelom
Libanon je od Francije prejel predlog za prekinitev spopadov med izraelskimi vojaki in libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah, je danes za nemško tiskovno agencijo dpa potrdil neimenovani vir iz libanonske vlade. Predlog poziva predvsem k umiku borcev Hezbolaha deset kilometrov stran od meje z Izraelom.
Francoski zunanji minister Stephane Sejourne je pretekli teden med obiskom Bejruta predlog predal libanonskemu premierju Nagibu Mikatiju, zunanjemu ministru Abdalahu Habibu in predsedniku parlamenta Nabihu Beriju.
"Lahko potrdim, da je Libanon prejel predlog, ki poziva predvsem Hezbolah, naj umakne svoje borce približno deset kilometrov stran od meje z Izraelom. Načrt, ki so ga pripravili predstavniki ZDA, Francije, Egipta in Katarja, prav tako zahteva, da libanonska vojska in mirovne sile Združenih narodov nadzorujejo območje blizu meje z Izraelom na jugu Libanona," je pojasnil vir.
Hezbolah sicer ne bo prenehal napadati iz južnega Libanona, dokler se ne bo končala agresija v Gazi, pa je povedal vir blizu Hezbolaha.
Od začetka vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas 7. oktobra lani se na izraelsko-libanonski meji skoraj vsakodnevno obstreljujeta Izrael in Hezbolah. Zadnji po lastnih navedbah napada položaje izraelske vojske ob meji v znak podpore Hamasu.
15.22 V Kairu srečanje vodij Cie in Mosada ter katarskega premierja o premirju v Gazi
Direktor ameriške obveščevalne agencije Cia William Burns, vodja izraelske obveščevalne službe Mosad David Barnea in katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani se danes v Kairu sestajajo s predstavniki Egipta, da bi razpravljali o premirju v Gazi, poročanje egiptovskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.
"Hamas in frakcije čakajo na izid srečanj v Kairu," je za AFP pod pogojem anonimnosti povedal predstavnik palestinskega islamističnega gibanja Hamas. Dodal je, da je gibanje odprto za razpravo o vsaki pobudi, ki bi pripeljala do konca izraelske agresije v Gazi.
Egiptovski medij Al-Qahera News, ki ima vire pri egiptovski obveščevalni službi, je pred tem poročal o srečanju četverice v prestolnici Egipta, ki skupaj s Katarjem in ob podpori ZDA posreduje v konfliktu med Izraelom in Hamasom.
Zadnji pogovori o novi prekinitvi ognja so konec januarja potekali v Parizu. Na njih so sodelovali predstavniki ZDA, Izraela, Katarja in Egipta. Osnutek predloga, ki so ga pripravili ameriški pogajalci, je takrat predvideval, da bi palestinske oborožene skupine izpustile več kot sto talcev, Izrael pa bi v zameno omogočil prekinitev spopadov za dva meseca.
Ameriški predsednik Joe Biden je nato v ponedeljek izjavil, da si ZDA prizadevajo za dogovor o izpustitvi talcev, ki bo pripeljal do prekinitve ognja v Gazi za najmanj šest tednov.
Hamas je med napadom na Izrael 7. oktobra, v katerem je bilo ubitih 1.140 ljudi, večinoma civilistov, zajel okoli 250 talcev. Po več izmenjavah za Palestince, zaprte v izraelskih zaporih, jih gibanje v Gazi zadržuje še 132.
V siloviti povračilni ofenzivi izraelske vojske je bilo v enklavi po zadnjih podatkih ubitih najmanj 28.473 ljudi, več kot 68 tisoč pa je ranjenih.
Iz sveta se v luči velikega števila žrtev in katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi vrstijo pozivi po prekinitvi sovražnosti in rešitvi dveh držav. Vse bolj se tudi krepi pritisk na Izrael, ki pripravlja kopensko ofenzivo na Rafo, zadnje večje mesto v Gazi, kamor izraelska vojska še ni vstopila in kamor se je pred nasiljem zateklo okoli 1,4 milijona Palestincev.
13.54 Ameriški senat potrdil predlog zakona o pomoči Ukrajini
Ameriški senat je po več tednih pogajanj danes potrdil predlog zakona o pomoči tujini, ki vključuje 60 milijard dolarjev za Ukrajino, poročajo tuje tiskovne agencije. Predlog zakona gre zdaj v predstavniški dom, kjer njegova usoda ni jasna.
Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson je namreč v ponedeljek sporočil, da ne bodo obravnavali predloga zakona o novi pomoči tujini v sedanji obliki, ker ne vsebuje ukrepov za zaščito meje med ZDA in Mehiko pred priseljenci.
Sveženj ameriške pomoči tujini v vrednosti 95,3 milijarde dolarjev vključuje 14,1 milijarde dolarjev sredstev za boj Izraela proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas, 9,2 milijarde dolarjev za humanitarno pomoč za civiliste v Gazi in 4,8 milijarde dolarjev za podporo regionalnim partnerjem v indo-pacifiškem območju vključno s Tajvanom. Levji delež 60,1 milijarde pa je namenjen Ukrajini za obnovo zalog streliva, orožja in drugih ključnih potreb v vojni proti Rusiji.
V senatu, kjer imajo tesno večino demokrati, je predlog zakona dobil 70 glasov za in 29 proti, pri čemer ga je podprlo tudi 22 republikancev.
Predlog zakona je bil sprejet kljub pritiskom nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na republikance, naj ne odobrijo pomoči Ukrajini. Poleg tega je na družbenih medijih poudarjal, da bi morale ZDA pomoč tujini namenjati v obliki posojil, ne daril.
Da bi zakon začel veljati, ga morata sprejeti tako senat kot predstavniški dom, kjer imajo tesno večino republikanci, nato ga mora podpisati še ameriški predsednik Joe Biden.
13.41 Levica: Ni več dvoma, da Izrael izvaja genocid nad Palestinci
Ni več dvoma, da Izrael izvaja genocid nad Palestinci, sta danes poudarila poslanca Levice Matej Tašner Vatovec in Nataša Sukič. V izjavi za medije sta predstavila pobudo stranke, ki poziva zunanje ministrstvo, da pokliče izraelskega veleposlanika na pogovor, da se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike zoper Izrael in proti njemu uvede sankcije.
"Po ponedeljkovih napadih na Rafo se vse bolj izrisuje dejanski načrt Izraela. To, kar se dogaja, je korak dlje, ki kaže na to, da je edini načrt, ki ga trenutno ima država Izrael, da dobesedno zmanjša število Palestincev na območju Gaze," je v izjavi dejal vodja poslanske skupine Levica Tašner Vatovec.
Opozoril je, da Izrael na območju Gaze izvaja etnično čiščenje, ki se v megli vojne dogaja tudi na okupiranem Zahodnem bregu in Vzhodnem Jeruzalemu. "To je zelo skrbno načrtovan poskus države Izrael, da izvede genocid nad Palestinkami in Palestinci. O tem ni več nobenega dvoma," je dodal.
Poudaril je, da je s tega vidika nujno, da se tako Slovenija kot mednarodna skupnost bolj angažirata pri preprečevanju genocida v Gazi. Poslanska skupina stranke Levica je v tej luči pripravila pobudo, ki jo je naslovila na zunanjo ministrico Tanjo Fajon in tudi vlado kot celoto.
"Predlagamo, da se izraelski veleposlanik povabi na zagovor, da se uvedejo sankcije proti državi Izrael, da se Slovenija odločno pridruži tožbi Južne Afrike zoper Izrael ter da se pospešijo in okrepijo prizadevanja za rešitev dveh držav," je ob predstavitvi pobude Levice povedala poslanka Sukičeva.
Slovenija je po njenih besedah kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN že zdaj sicer potegnila nekaj potez, ki so morda zgled drugim. Vendar v Levici želijo, da postane resničen zgled in potegne za sabo evropske države, kajti molk EU ob genocidu, ki ga gledamo vsak dan, je nedopusten, je sklenila Sukičeva.
7.13 Biden jordanskemu kralju: "ZDA si prizadevajo za premirje v Gazi"
Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek na srečanju z jordanskim kraljem Abdulahom v Beli hiši zagotovil, da si ZDA prizadevajo za dogovor o izpustitvi talcev med Izraelom in gibanjem Hamas, ki bo pripeljal do prekinitve ognja v Gazi za najmanj šest tednov. Oba voditelja sta poudarila, da je nujno zaščititi civiliste v Gazi.
Na prvem srečanju iz oči v oči po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani sta se Joe Biden in kralj Abdulah izrekla proti načrtovanemu izraelskemu napadu na Rafo ob meji z Egiptom, kamor se je pred izraelsko ofenzivo zateklo več kot milijona Palestincev, poročajo dopisniki iz Bele hiše.
Biden je dejal, da ofenzive na Rafo ne sme biti brez verodostojnega načrta za zaščito več kot milijona civilistov v Rafi. Ob tem je izrazil odločno nasprotovanje prisilni selitvi Palestincev iz Gaze.
Na novinarsko vprašanje, ali izraelski premier Benjamin Netanjahu posluša njegovo mnenje o Rafi, je Biden še pred srečanjem z Abdulahom v šali dejal, da njegovo mnenje vsi poslušajo. Ameriški mediji poročajo, da je Biden jezen na Netanjahuja, o katerem se za zaprtimi vrati izraža zelo kritično.
"ZDA si prizadevajo za dogovor o talcih med Izraelom in Hamasom, ki bi vodil do vmesnega obdobja miru v Gazi vsaj za šest tednov," je dejal Biden. Dodal je, da bi se sprti strani v tem času lahko dogovorili tudi za dolgotrajnejše premirje.
Abdulah se je po drugi strani zavzel za takojšnje premirje in zadostno humanitarno pomoč prebivalcem Gaze. "Ne moremo si privoščiti izraelskega napada na Rafo, ki bo zagotovo povzročil novo humanitarno katastrofo," je dejal Abdulah.
Predsednik in kralj sta se strinjala tudi, da je dolgoročen mir mogoče doseči le z rešitvijo dveh držav. Abdulah je pri tem vztrajal, da bo imela palestinska država prestolnico v Vzhodnem Jeruzalemu.
Jordanski kralj je navedel, da je v Gazi že več kot sto tisoč ubitih, ranjenih ali pogrešanih Palestincev, večinoma žensk in otrok. Dodal je, da je bilo na Zahodnem bregu od 7. oktobra pobitih 400 Palestincev.
Trpljenje Palestincev je priznal tudi Biden, ki je med drugim izpostavil, da več tisoč otrok nima dostopa do hrane, vode in drugih osnovnih potrebščin. Ob tem je poudaril, da zanj ostaja prioriteta osvoboditev preostalih talcev v rokah Hamasa in poraz palestinskega islamističnega gibanja.
Palestinske oblasti je pozval k nujnim reformam in dejal, da palestinska država ne bo smela dajati zavetja terorističnim skupinam, kot sta Hamas in islamski džihad.
Abdulah bo iz Washingtona odpotoval v Kanado, nato pa še v Francijo in Nemčijo, poroča AFP.
