Evroskupina in Grčija še nista našli skupnega jezika, sta pa storili "korak naprej"

"To je korak naprej v primerjavi s tem, kjer smo bili včeraj ali danes zjutraj," so pojasnili viri pri EU.

Podrobnosti za zdaj niso znane. Današnji dogovor Ciprasa in Dijsselbloema naj bi omogočil, da strokovnjaki treh institucij – Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) – z Grčijo začnejo "tehnične pogovore", na katerih naj bi do ponedeljka poiskali skupne točke med obstoječim programom pomoči in predlogi grške vlade.

"Močno sem prepričan, da bomo lahko skupaj našli vzajemno vzdržno rešitev, tako da bomo zacelili rane zategovanja pasu, se spoprijeli s humanitarno krizo po EU ter vrnili Evropo na pot rasti in socialne kohezije," je sicer dejal Cipras v kratki izjavi v angleščini ob prihodu v Bruselj.

Bolje se razumejo Šef evroskupine Dijsselbloem je razpravo finančnih ministrov osemnajstih držav v območju evra opisal kot intenzivno in konstruktivno, a skupnega stališča, ki bi omogočil premik od zdaj do ponedeljka, ko se bodo znova sestali, območju evra ni uspelo doseči. Grčija in njene evrske partnerice ostajajo na nasprotnih bregovih.

Dijsselbloem je obenem ocenil, da je napredek vseeno bil, saj zdaj bolje razumejo stališča drug drugega, a ne dovolj za skupno politično izjavo o korakih do dogovora o nadaljnji finančni pomoči Grčiji in pogojih zanjo.

Tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je poskušal zveneti pozitivno, češ da je bil sestanek koristen, ker zdaj bolje razumejo stališča drug drugega.

Komisar je še izpostavil, da so vse članice poudarjale, da je treba spoštovati tudi njihove volivce, ne le grških.

Most do dogovora o novem programu Osemnajst članic območja evra je po neuradnih informacijah poskušalo z Grčijo sestaviti politično izjavo o podaljšanju obstoječega programa pomoči ob določenih spremembah, a grški minister Janis Varufakis ni bil pripravljen pristati na to. Tudi po dolgi semantični telovadbi se jim ni uspelo poenotiti o besedilu izjave.

Dogovor naj bi predvideval, da strokovnjaki treh institucij – Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) –, ki jih ne bi več imenovali trojka, skupaj z Grčijo do ponedeljka opravijo analizo razhajanj med grškimi predlogi in obstoječim programom.

Nato naj bi se poskušali dogovoriti o podaljšanju programa ob določenih spremembah, kar bi lahko Grki tolmačili kot most do dogovora o novem programu. Tudi o novem programu naj bi se nato dogovorili s "sveto trojico", torej z vsemi tremi institucijami, ki pa jih ne bi več imenovali trojka.

Odpisa dolgov ne bo Med zasedanjem evroskupine so kritike letele predvsem na Grčijo, ki naj ne bi predstavila nobenega konkretnega pisnega predloga za kompromis z mednarodnimi posojilodajalci.

Grški minister se je sicer po navedbah virov pri EU na izrednem sestanku zavezal, da bodo spoštovali vse obveznosti do posojilodajalcev, preostale evrske države pa so še naprej vztrajale, da ne pride v poštev nikakršen odpis dolgov.

Slovenija je po deležu bruto domačega proizvoda (BDP) med tremi državami, ki so najbolj izpostavljene do Grčije. Na prvem mestu je Portugalska s 3,2 odstotka BDP, na drugem Ciper z 2,8 odstotka BDP, na tretjem pa Slovenija z 2,6 odstotka BDP. Nemčija je z 2,2 odstotka BDP šele na devetem mestu.

Slovenijo je na izrednem sestanku evroskupine o Grčiji zastopal finančni minister Dušan Mramor.