Torek, 3. 12. 2019, 10.47
4 leta, 11 mesecev
Erdogan izsiljuje zvezo Nato #video #infografika
Turčija bo nasprotovala Natovim načrtom za obrambo baltskih držav pred rusko nevarnostjo, če zavezništvo kurdskih milic ne bo priznalo kot terorističnih organizacij, je danes zagrozil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Le nekaj ur kasneje je ameriški predsednik Donald Trump znova močno kritiziral evropske zaveznice, ki po njegovih besedah ZDA izkoriščajo tako v zvezi Nato kot tudi v trgovinskih odnosih.
Voditelji 29 držav članic Nata bodo na vrhu v Londonu, ki se začenja danes, zaznamovali 70 let najuspešnejšega vojaškega zavezništva v zgodovini, ki pa se ob pomembni obletnici spoprijema s številnimi izzivi.
Ameriški predsednik Donald Trump je z ženo Melanio v London prispel včeraj zvečer. Video: AP
3. in 4. decembra 2019 se voditelji #NATO sestajajo v Londonu, kjer je bil prvi sedež NATO in obeležujejo 70. obletnico Zavezništva. Zasedanja se bosta udeležila predsednik Vlade 🇸🇮 @sarecmarjan in obrambni minister @erjaveckarl. #MiSmoNATO #NATOLeaders #NATOLondon pic.twitter.com/Xr3jhqXiUs
— Slovenia at NATO (@SloveniaNATO) December 3, 2019
Turčija ena večjih težav
V zadnjem obdobju so najbolj odmevale kritike francoskega predsednika Emanuela Macrona, ki je dejal, da je Nato možgansko mrtev. "Med ZDA in drugimi državami zveze Nato ni več nikakršne koordinacije pri sprejemanju pomembnih odločitev. Nikakršne. Trenutno doživljamo neusklajeno agresijo Turčije, ene od držav članic, ki ogroža naše interese," je pojasnil.
Ameriški predsednik se je srečal tudi z generalnim sekretarjem NATA Jensom Stoltenbergom.
Turčija je namreč po umiku ZDA iz Sirije napadla kurdske milice, ki so ZDA pomagale v boju proti Islamski državi. Ob robu vrha bodo o tej temi posebej govorili voditelji Francije, Nemčije, Turčije in Velike Britanije Emmanuel Macron, Angela Merkel, Recep Tayyip Erdogan in Boris Johnson.
"Turčija bo nasprotovala obrambi baltskih držav pred rusko nevarnostjo, če zveza Nato kurdskih milic ne bo priznala kot terorističnih organizacij," je danes zagrozil Erdogan.
Turki hvaležna ruska stranka
Turki ob vsem tem pospešeno kupujejo tudi rusko orožje. Rusi si tako obetajo, da bodo v prvi polovici prihodnjega leta s Turki sklenili še en posel za nadaljnjo dobavo sistemov zračne obrambe S-400.
Večina za obrambo ne nameni dovolj
Veliko nemira vnašajo tudi kritike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki opozarja, da se preostale članice zveze preveč zanašajo na ZDA in da same prispevajo premalo denarja za obrambo. Večina držav namreč ne dosega zaveze o namenjanju dveh odstotkov bruto družbenega proizvoda za obrambo. Med njimi je tudi Slovenija, ki bo letos za obrambo namenila zgolj dober odstotek bruto družbenega proizvoda.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je prejšnji teden ob predstavitvi podatkov izrazil optimizem, ker se izdatki povečujejo že peto leto zapored. Cilj je, da bi do leta 2024 dva odstotka bruto družbenega proizvoda za obrambo namenilo že devet članic.
Trump: Francija se oddaljuje od Nata
Trump je bil danes v Londonu kritičen predvsem do Francije in njenega predsednika Macrona. Dejal je, da vidi, kako se ta država oddaljuje od zveze Nato in da ga to preseneča, saj Francija po njegovem mnenju potrebuje zaščito bolj kot katerakoli druga država članica zavezništva. Glede Macronovih besed o možganski smrti zveze Nato je poudaril, da so nespodobne, žaljive in zelo nevarne.
Trump v pogovoru s francoskim predsednikom Macronom.
Poleg Francije se je obregnil tudi ob druge evropske države, za katere je znova dejal, da ne prispevajo dovolj za obrambo, hkrati pa po njegovih besedah ZDA izkoriščajo tudi v mednarodni trgovini. "Tega ne moremo dopustiti," je dejal.
Napeti trgovinski odnosi med ZDA in EU nastajajo predvsem zaradi uvedbe tako imenovanega digitalnega davka v nekaterih evropskih državah, ki bo prizadel predvsem ameriške tehnološke velikane. ZDA zato grozijo z uvedbo carin na evropske izdelke.
Danes bodo slavili
Danes so voditelji 29. držav članic zavezništva, med njimi tudi naš premier Marjan Šarec, na sprejemu pri britanski kraljici Elizabeti proslavili pomembno obletnico zveze Nato, a že jutri se bodo morali posvetiti pomembnim vprašanjem o prihodnosti zavezništva.
Poleg finančnih prispevkov za skupno obrambo bodo na vrhu predvidoma govorili tudi o krepitvi boja proti terorizmu ter o odnosih z Rusijo in Kitajsko.
Kdo bo v skupini modrecev?
Za iskanje odgovorov na vsa odprta vprašanja in začrtanje poti za naprej bodo na vrhu predvidoma podprli francosko-nemški predlog o oblikovanju skupine modrecev, ki naj bi konkretne predloge pripravila do naslednjega vrha, ki bo prihodnje leto, poroča Reuters.
Kdo bodo člani skupine, še ni znano, predvidoma pa bo šlo za manjšo skupino, v kateri naj bi bili na eni strani izkušeni državniki in na drugi posamezniki, ki bi lahko prinesli bolj radikalne predloge za spremembe.
24