ameriške volitve
Torek, 22. 10. 2024, 15.24
2 meseca
Življenjepis republikanskega predsedniškega kandidata
Donald Trump, razvpiti predsednik, ki si želi nazaj v Belo hišo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v New Yorku. Že pred vstopom v politiko je bil znan številnim Američanom, in sicer zaradi svojih nepremičninsko-gradbenih projektov, kot je Trumpova stolpnica, in resničnostne televizijske oddaje Vajenec.
Letošnji republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je milijarder, ki je obogatel z nepremičninami. Letos se že tretjič poteguje za Belo hišo. Novembra 2016 je bil uspešen, saj je zbral več elektorjev kot demokratka Hillary Clinton, leta 2020 pa ga je premagal demokrat Joe Biden. Letos je njegova tekmica podpredsednica ZDA Kamala Harris.
Donald Trump (uradno ime Donald John Trump) se je rodil 14. junija 1946 v New Yorku. Njegov oče Fred Trump je bil v New Yorku rojeni poslovnež nemškega rodu, ki se je ukvarjal z nepremičninami in gradbeništvom. Njegova mama Marry Anne Trump (dekliški priimek MacLeod) se je rodila na Škotskem in je kot najstnica odšla s trebuhom za kruhom v ZDA.
Šolanje in neudeležba v vietnamski vojni
Ko je bil star 13 let, je odšel na srednjo vojaško šolo, leta 1968 pa je na Univerzi v Pensilvaniji diplomiral iz ekonomije. Leta 1966 so ga spoznali za sposobnega za služenje vojaške obveznosti, a je bil leta 1968 iz zdravstvenih razlogov spoznan za sposobnega služenja vojaške obveznosti le v času vojne ali izrednih razmer, leta 1972 pa za trajno nesposobnega za služenje vojaške dolžnosti. S tem se je izognil udeležbi v vojni v Vietnamu, kjer so se ZDA vojskovale med letoma 1964 in 1973.
Poslovnež, ki še razširi očetovo podjetje
Trump je nadaljeval nepremičninsko-gradbene posle svojega očeta in se lotil tudi drugih poslov, in sicer z različnim uspehom (letalska družba, hoteli, prirejanje lepotnih tekmovanj …). Družinsko podjetje, ki ga je prevzel, je preimenoval v Trump Organization. Podjetje ima sedež v Trumpovi stolpnici (Trump Tower) v New Yorku. Med letoma 2004 in 2017 je bil glavna zvezda resničnostnega televizijskega šova Vajenec (The Apprentice).
Trump se je trikrat poročil, zadnjič leta 2005 s Slovenko Melanio Knauss (rojena Melanija Knavs). Ima pet otrok – dve hčerki (Ivanka in Tiffany) in tri sinove (Donald mlajši, Eric in Barron). Na fotografiji: Donald in Melania leta 2007.
Vstop med najbogatejše Američane
Leta 1982 je bil prvič uvrščen na lestvico najbogatejših Američanov, ki jo sestavlja poslovna revija Forbes. Takrat je imel pod palcem 200 milijonov dolarjev, kar bi preračunano v današnjo vrednost znašalo 653 milijonov dolarjev (602 milijona evrov). Oktobra letos je omenjena revija ocenila, da Trumpovo bogastvo znaša 5,5 milijarde dolarjev (nekaj manj kot 5,1 milijarde evrov).
Zasebno življenje: trikrat poročen
Trump se je trikrat poročil. Njegova prva žena je bila Čehinja Ivana Zelničkova, s katero je bil poročen med letoma 1977 in 1990. Z Ivano Trump, ki je umrla julija 2022, ima tri otroke: Donalda mlajšega, Erica in Ivanko.
Zakon z Ivano se je končal zaradi Trumpove afere z ameriško igralko Marlo Maples, s katero se je poročil leta 1993. Istega leta se jima je rodila hčerka Tiffany.
Trumpov drugi zakon se je končal leta 1999. Zakonca sta živela ločeno že od pomladi 1997. Septembra 1998 je Trump v nekem newyorškem lokalu spoznal slovensko manekenko in fotomodel Melanijo Knavs oziroma Melanio Knauss, kot je bila poznana že takra. Melanija in Donald sta se poročila leta 2005, leta 2006 pa se jima je rodil edinec Barron William Trump.
Kandidatura za predsednika ZDA
Trump je večkrat govoril o kandidaturi za predsednika ZDA, a se dolgo ni odločil za to potezo. Uradno jo je napovedal leta 2015. Med republikanskimi kandidati je izstopal s populističnimi obljubami o preprečevanju nezakonitega priseljevanja in z napovedjo gradnje zidu na meji z Mehiko, ki da ga bo plačala Mehika.
Z mislijo, da bi kandidiral za predsednika ZDA, se je Trump prvič javno poigraval leta 1987. Leta 2000 je želel postati predsedniški kandidat Reformne stranke, a je izstopil iz tekme. Leta 2012 je namigoval, da se bo potegoval za republikansko predsedniško nominacijo, a se na koncu ni odločil za kandidaturo. Je pa julija 2015 v Trumpovi stolpnici najavil kandidaturo za republikansko predsedniško nominacijo. Njegov slogan je bil "Naredimo Ameriko spet veliko" (Make America great again – MAGA).
Presenetljiva zmaga in turbulentno predsedovanje
Čeprav so se mu številni politični analitiki najprej posmehovali, je najprej zmagal v bitki za predsedniško nominacijo republikanske stranke, nato pa še novembra 2016 presenetljivo in v nasprotju z napovedmi javnomnenjskih anket premagal demokratsko kandidatko Hillary Clinton. Čeprav je ta zbrala več glasov Američanov, pa je Trump zbral večje število elektorskih glasov in postal 45. predsednik ZDA.
Kot predsednik svoje glavne populistične obljube, gradnje velikega zidu na meji z Mehiko, ki da ga bo plačala ameriška južna soseda, ni uresničil. Prav tako ni uresničil predvolilnih napovedi o velikih državnih infrastrukturnih projektih. To je uspelo zagnati šele njegovemu nasledniku Bidnu.
Nizki davki in protekcionizem
V republikanskem slogu pa je nižal davke. Konservativne Američane je razveselil z imenovanjem treh konservativnih vrhovnih sodnikov. S konservativno večino na vrhovnem sodišču se je uresničil dolgoletni cilj ameriških konservativcev: odprava pravice do splava na zvezni ravni.
V času Trumpovega predsednikovanja je prišlo v mestu Charlottesville v ameriški zvezni državi Virginii do zborovanja radikalno desnih skupin, ki so nasprotovale odstranitvi spomenika generala ameriške konfederacije Roberta E. Leeja. Prišlo je do protishodov. V enega od njih je zapeljal z avtomobilom privrženec radikalne desnice in do smrti povozil protestnico, več protestnikov pa ranil. Trumpa so grajali, ker je dejal, da so bili na protestih v Charlottesvillu na obeh straneh dobri ljudje.
Udejanjil je tudi napovedi o bolj protekcionistični gospodarski politiki, saj je proti Kitajski leta 2018 povečal carine za nekatere izdelke. Carine za nekatere izdelke je uvedel tudi proti drugim državam, med drugim proti Nemčiji zaradi "dragih evropskih avtomobilov". Začela se je "trgovinska vojna".
Dobri odnosi s Putinom in Kim Džong Unom
Na zunanjepolitičnem področju je Trump vedno imel dobro mnenje o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu (ta naj bi Trumpu z vpletanjem v volitve leta 2016 pomagal zmagati), po nekaj ostrih besedah je stkal tudi dobre odnose s severnokorejskim diktatorjem Kim Džong Unom.
Po drugi strani so bili njegovi odnosi z nekaterimi zavezniki precej hladnejši. S tedanjo nemško kanclerko Angelo Merkel se nista dobro razumela, s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pa sta si bila skoraj na bojni nogi. Podpiral je tudi brexit in slabenje Evropske unije, pod vprašaj je postavljal zavezništvo v Natu, ker da evropske članice "ne prispevajo dovolj".
Precej bolje pa se je zato razumel z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki je bil med njegovim mandatom precej pogost gost Bele hiše.
Umik iz iranskega jedrskega sporazuma in Afganistana
Maja 2018 so se ZDA enostransko umaknile iz mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom in ponovno uvedle sicer enostranske sankcije, a ker so s sankcijami zagrozile tudi vsem drugim, ki bi sodelovali s to teokratsko republiko, se je Iran znova znašel v mednarodni osami. Napetosti v regiji pa so znova začele rasti.
In ko so januarja 2020 ZDA v Bagdadu ubile poveljnika iranske Islamske revolucionarne garde Kasema Solejmanija, so se mnogi zbali, da bo izbruhnila tretja svetovna vojna.
Po drugi strani se je Trump s talibani februarja 2020 dogovoril o umiku ameriške vojske iz Afganistana, kar je potem avgusta 2021 izpeljal novi predsednik Joe Biden.
A to je bila to prava katastrofa, saj so zavezniški vojaki dobesedno pobegnili iz Kabula pred talibani, afganistanske demokratične oblasti pa so padle v vsega nekaj dneh. Dvajsetletno mednarodno posredovanje, ki je imelo za cilj izgradnjo demokratične države v deželi pod Hindukušem, je neslavno propadlo. Afganistan pa se je vrnil v obdobje pred 11. septembrom 2001.
In Trump ta kaotičen umik, v katerem je bilo v samomorilskem bombnem napadu ubitih 13 ameriških vojakov, še danes očita Bidnovi administraciji in na ta način dokazuje "njeno nesposobnost". Sam trdi, da se pod njegovim vodstvom to ne bi zgodilo. Prav tako je prepričan, da tudi Putin ne bi napadel Ukrajine, če bi bil on predsednik. Napoveduje tudi, da bo to vojno hitro končal, če bo izvoljen.
Trump se je naprej na Twitterju prerekal s Kim Džong Unom, nato pa sta stkala skoraj prijateljske stike. V stikih naj bi bila tudi po Trumpovem odhodu iz Bele hiše.
Twitter postane Trumpov megafon
Trump je svoj pohod na oblast in svoje vladanje zaznamoval tudi z nenehnim objavljanjem na Twitterju (zdaj X), ki je postal njegov veliki megafon. Preko Twitterja je objavljal tudi velike politične usmeritve, ki so jih morali potem člani njegove administracije upravičevati in uveljavljati na vrat na nos. Marsikdo pa je tudi preko Twitterja dobil sporočilo, da je, v slogu Vajenca, odpuščen.
Po šestojanuarskem naskoku na kongres je bil njegov račun na Twitterju sicer odstranjen, a ga je rehabilitiral novi lastnik Twitterja Elon Musk.
Prva ustavna obtožba proti Trumpu
Demokrati so želeli Trumpa spraviti iz Bele hiše z ustavno obtožbo. Med drugim so mu očitali, da je izsiljeval Ukrajino, da bi mu pomagala na volitvah 2020 z napovedjo preiskave vodilnega demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna.
Trump ima tudi dobro mnenje o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.
Ustavno obtožbo je decembra 2019 potrdila demokratska večina v predstavniškem domu kongresa, senat, v katerem je bila večina republikanska, pa je februarja 2020 ustavno obtožbo zavrnil.
Poraz na volitvah
Ne glede na precejšnjo kontroverznost njegovega vodenja ZDA pa ga je močno reševalo dejstvo, da je s svojim sloganom "Naredimo Ameriko spet veliko" znova povrnil domačo vero v moč ameriškega gospodarstva, četudi na račun opuščanja okoljskih regulativ in ponovnega obujanja industrije, ki temelji na premogu. Američani so imeli po veliki gospodarski krizi spet delo, dohodki so se povečevali, to pa je pri Američanih pravzaprav glavno, kar šteje na volitvah.
A čeprav se je zaradi dobrega gospodarskega stanja v ZDA zdelo, da mu drugi predsedniški mandat ne more uiti, je najprej v začetku leta 2020 udarila pandemija covid-19, po smrti temnopoltega Georgea Floyda maja 2020 pa so v ZDA izbruhnili največji rasni nemiri po letu 1968, kar je bilo verjetno odločilno, da je novembra 2020 Trumpa premagal demokrat Joe Biden.
Nepriznavanje poraza in poskus državnega udara
Trump se z Bidnovo zmago ni sprijaznil, ampak je začel zatrjevati, da so mu nasprotniki vzeli zmago z volilnimi goljufijami. Pri tem je vztrajal, čeprav ni mogel dokazati teh trditev.
Napad Trumpovih privržencev na ameriški kongres 6 januarja 2021.
6. januarja 2021 je Trump v Washingtonu zbral množico svojih podpornikov, ki so nato napadli ameriški kongres, da bi preprečili formalno potrditev Bidna za predsednika. Nasilje, v katerem sta bili ubiti dve osebi (zaradi strelov varnostnika je umrla ženska, ki je vdrla v kongres, eden od policistov v kongresu pa je umrl osem ur po napadu zaradi dveh srčnih infarktov, ki so bili posledica napada protestnikov nanj), številni pa ranjeni, med njimi tudi številni policisti, je šokiralo ameriško in svetovno javnost.
Padec druge ustavne obtožbe
Trumpovi politični nasprotniki so ta napad na kongres označili za poskus državnega udara, Trump si je prislužil še drugo ustavno obtožbo, a so ga republikanci pokrili in kazni zaradi napeljevanja k uporu ni prejel. Vse očitke je vztrajno zavračal in štiri leta kasneje se vrača kot glavni republikanski predsedniški kandidat.
Njegov položaj v stranki je nesporen. Kljub porazu na volitvah pred štirimi leti je svoj vpliv v republikanski stranki še okrepil in brez velikih težav dobil novo strankino nominacijo za letošnje predsedniške volitve.
Julija letos je srečno preživel tudi poskus atentata na shodu v Pensilvaniji – krogla je zletela mimo njegove glave in mu ranila uho. Septembra je FBI preprečila še en poskus atentata nanj na golf igrišču na Floridi.
Trump se ni sprijaznil s porazom na volitvah leta 2020. V Washingtonu je 6. januarja 2021 zbral svoje privržence, ki so pozneje odšli proti kongresu in vdrli vanj, ker so želeli preprečiti formalno potrditev Bidna za novega predsednika ZDA.
Obsojeni Trump
Zdi se, da Trumpu pri njegovem pohodu nazaj v Belo hišo ne more škoditi nič. Četudi se je v svojem življenju zapletel v številne škandale in afere, ki bi običajne politične kandidate že zdavnaj pokopale, se zdi, da Trumpu z njimi uspeva zgolj utrjevati status žrtve.
Leta 2006 je imel spolno razmerje za eno noč z ameriško pornoigralko Stormy Daniels, kar sam zanika. Maja letos je sodišče v New Yorku razsodilo, da je Trump plačal pornoigralki, da pred volitvami leta 2016 za razmerje ne bi izvedela javnost, in da je v ta namen tudi ponaredil poslovne podatke. Maja lani je sodišče v New Yorku razsodilo tudi, da je leta 1987 spolno napadel novinarko in pisateljico E. Jean Carroll.
Grožnja demokraciji?
Številni njegovi kritiki so prepričani, da je Trump, ki pred volitvami demokrate označuje kot notranjega sovražnika in naj bi imeli avtoritarne vzgibe, grožnja za ameriško demokracijo. To je tudi eden glavnih argumentov demokratov, ki bolj kot prednosti svoje kandidatke Kamale Harris izpostavljajo, kaj bi lahko Ameriki prinesla nova štiri leta pod Trumpom. In da "ne bi smeli iti nazaj".
