Petek, 23. 1. 2026, 14.14
2 tedna, 6 dni
Grenlandija
Danski vojaki na Grenlandiji pripravljeni na spopad z ZDA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,37
Misija Arktična odpornost se bo po navedbah Danske na Grenlandiji nadaljevala večji del leta.
Danski vojaki, ki so bili napoteni na Grenlandijo, so prejšnji teden od poveljstva prejeli ukaz, naj bodo oboroženi in pripravljeni na boj v primeru, da bi ZDA uresničile grožnje in napadle otok, je danes poročala danska televizija DR. Dodala je, da je bila pripravljena večfazna operacija, ki je vključevala tudi možnost dodatne napotitve vojakov.
13.27 Danske sile na Grenlandiji naj bi bile pripravljene na spopad z ZDA
10.55 Rutte in Frederiksen za krepitev varnosti na območju Arktike
6.29 EU ima "resne pomisleke" glede Trumpovega Odbora za mir
6.19 Costa: Cilj mora biti stabilizacija trgovinskih odnosov med EU in ZDA
13.27 Danske sile na Grenlandiji naj bi bile pripravljene na spopad z ZDA
Danski vojaki, ki so bili napoteni na Grenlandijo, so prejšnji teden od poveljstva prejeli ukaz, naj bodo oboroženi in pripravljeni na boj v primeru, da bi ZDA uresničile grožnje in napadle otok, je danes poročala danska televizija DR. Dodala je, da je bila pripravljena večfazna operacija, ki je vključevala tudi možnost dodatne napotitve vojakov.
Televizija DR je poročala tudi o široki politični podpori, tako s strani vlade kot opozicije na Danskem, za boj v primeru napada ZDA, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik ZDA Donald Trump je do nedavnega vztrajal pri prevzemu lastništva nad Grenlandijo, tudi z uporabo sile. V nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v sredo v Davosu pa se je nato odrekel možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem.
Trump je po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem preklical tudi grožnjo z uvedbo dodatnih carin za več evropskih držav, ki so v luči njegovih groženj na otok kot prve napotile manjše število vojakov. Te so bile napotene v okviru misije Arktična odpornost, ki se bo po navedbah Danske nadaljevala večji del leta.
10.55 Rutte in Frederiksen za krepitev varnosti na območju Arktike
Generalni sekretar Nata Mark Rutte in danska premierka Mette Frederiksen sta se danes na srečanju v Bruslju strinjala glede potrebe po krepitvi varnosti na območju Arktike, ki je v središču pozornosti v luči teženj ZDA po priključitvi Grenlandije. Frederiksen se je nato v Nuuku sestala z grenlandskim premierjem in Grenlandcem zagotovila podporo. "Sodelujemo, da bi zagotovili varnost in zaščito celotnega Nata," je po srečanju s Frederiksen na omrežju X objavil Rutte in napovedal nadgradnjo sodelovanja s ciljem "okrepitve in odvračanja" na območju Arktike. Ob tem je izpostavil danski prispevek k zavezništvu in dodal, da Koebenhavn povečuje naložbe.
Da sta se s šefom Nata strinjala glede potrebe po okrepitvi varnosti na območju Arktike, je po srečanju na omrežju X sporočila tudi Frederiksen. "Obramba in varnost na območju Arktike sta zadevi, ki zadevata celotno zavezništvo," je dodala. Danska premierka se je nato danes v Nuuku sestala z grenlandskim kolegom Jensom-Frederikom Nielsenom in zagotovila podporo Grenlandiji. "Prišla sem, da pokažem močno podporo, ki jo Danci izkazujejo Grenlandcem. To je zelo težko obdobje," je dejala Frederiksen in dodala, da pripravljajo "diplomatske odgovore", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja vlade na otoku, bogatem z rudninami, ki se je v središču pozornosti mednarodne javnosti znašel v luči groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa s priključitvijo ZDA, je pred tem v četrtek sporočil, da ni seznanjen z vsebino okvirnega dogovora glede Grenlandije, o katerem je v sredo po srečanju z Ruttejem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) govoril Trump. Kljub temu je bil po lastnih besedah vesel, da je Trump v govoru v Davosu zatrdil, da za pridobitev Grenlandije ne bo uporabil sile, česar doslej ni izključeval. Preklical je tudi grožnjo s carinami proti osmerici evropskih držav, ki so spričo Trumpovih teženj kot prve na Grenlandijo poslale manjše število vojakov oziroma častnikov.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je v tej luči danes povedal, da Rutte in Trump nista oblikovala natančnega načrta, temveč "okvir za dogovor v prihodnosti". "Namesto drastičnih idej o nujnem prevzemu lastništva nad Grenlandijo se sedaj Trump želi pogajati o rešitvi," je dodal. Rasmussen je povedal še, da se bodo kmalu začela pogajanja o tem okvirnem dogovoru, v ospredju pa bo "varnost, varnost in še enkrat varnost". Dodal je, da ne bodo sproti sporočali, kdaj bodo ti sestanki potekali, saj se želijo izogniti nepotrebni drami, navaja AFP.
6.29 EU ima "resne pomisleke" glede Trumpovega Odbora za mir
EU ima resne pomisleke glede Odbora za mir, ki ga je v četrtek ustanovil ameriški predsednik Donald Trump, je danes po srečanju voditeljev držav članic Unije sporočil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Vabilo je sicer od najvišjih predstavnikov EU prejela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
"Imamo resne pomisleke glede številnih elementov ustanovne listine Odbora za mir, povezane z obsegom, upravljanjem in skladnostjo z Ustanovno listino Združenih narodov," je v ustnih sklepih izrednega vrha EU o transatlantskih odnosih povedal Costa.
Dodal je, da so pripravljeni delati z ZDA pri uveljavljanju mirovnega načrta za palestinsko enklavo Gaza z Odborom za mir kot prehodno upravo, kot predvideva resolucija Varnostnega sveta ZN 2803.
Trump je v četrtek ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu ustanovil Odbor za mir, ki je bil sprva zasnovan za upravljanje Gaze po vojni, nastaja pa kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz. Odbor, ki bo po Trumpovih besedah sodeloval tudi z Združenimi narodi, bodo sestavljali voditelji držav. Sodelovanje jih je potrdilo več kot 30, številni pa so še neodločeni.
Vabilo je prejela tudi predsednica Evropske komisije von der Leyen, ki pa ga na današnji novinarski konferenci po vrhu EU v Bruslju ni komentirala.
Večina evropskih držav je vabilo že zavrnila oziroma je do sodelovanja v odboru, ki ga bo vodil ameriški predsednik, zadržana. Španski premier Pedro Sanchez je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Bruslju dejal, da je njegova država zavrnila sodelovanje. Sodelovanje v odboru je vsaj za zdaj zavrnila tudi Slovenija.
6.19 Costa: Cilj mora biti stabilizacija trgovinskih odnosov med EU in ZDA
Costa je v ustnih sklepih izrednega vrha sredino odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da proti več članicam Unije ne bo uvedel dodatnih carin, ocenil kot pozitivno.
"Uvedba dodatnih carin bi bila v nasprotju s trgovinskim dogovorom med EU in ZDA. Zdaj se moramo osredotočiti na nadaljevanje uveljavljanja tega dogovora. Cilj mora biti stabilizacija trgovinskih odnosov med EU in ZDA," je povedal.
"Obenem se bo Evropska unija še naprej zavzemala za svoje interese ter branila sebe, svoje države članice in svoje državljane pred vsakršno obliko izsiljevanja. Ima moč in orodja, da to stori, in bo to tudi storila, ko in če bo treba," je Costa dejal po vrhu.
Četrtkovo zasedanje je sklical po Trumpovih sobotnih grožnjah z uvedbo carin na uvoz iz osmih evropskih držav, povezanih z njegovimi težnjami po prevzemu Grenlandije. V sredo je ameriški predsednik po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem v Davosu sporočil, da sta oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti danskega avtonomnega ozemlja in celotnega območja Arktike, ter preklical grožnjo s carinami.
Predsednik Evropskega sveta je po zasedanju izrazil polno podporo EU Danski in Grenlandiji, ki lahko edini dve odločata o zadevah, ki ju zadevajo.
"To je postala resnična geopolitična nuja," meni Ursula von der Leyen.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je povedala, da si EU prizadeva za krepitev odnosa z danskim avtonomnim ozemljem. V okviru tega bo komisija v kratkem predstavila obsežen naložbeni sveženj za Grenlandijo, je napovedala.
Izrazila je tudi namero po poglobitvi sodelovanja z ZDA in vsemi partnerji na področju varnosti arktičnega območja. Med drugim namerava EU okrepiti varnostno-obrambne dogovore z Združenim kraljestvom, Kanado, Norveško, Islandijo in drugimi. "To je postala resnična geopolitična nuja," je menila.
Costa se je zavzel za prijateljske in spoštljive odnose med EU in ZDA ter izrazil pripravljenost na nadaljnje konstruktivno sodelovanje pri vprašanjih v skupnem interesu, med katerimi je izpostavil prizadevanja za pravičen in trajen mir v Ukrajini.
EU, ZDA in Ukrajina so sicer po besedah von der Leyen blizu dogovoru o okviru za zagotovitev blaginje v Ukrajini v povojnem obdobju. Dokument vključuje ukrepe, ki so med drugim namenjeni povečanju produktivnosti, pospešitvi vključevanja Ukrajine v evropski notranji trg in povečanju naložb.
