Četrtek, 22. 1. 2026, 17.26
3 tedne
Grenlandija
Trump grozi s povračilnimi ukrepi, če bi Evropa začela prodajati ameriške državne obveznice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,33
Trump je sicer priznal, da imajo evropske države v lasti znatno količino ameriških državnih vrednostnih papirjev.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal povračilne ukrepe, če bi Evropa začela prodajati ameriške državne obveznice z namenom izvajati pritisk na Washington. "Če bi se to zgodilo, bi z naše strani sledili veliki povračilni ukrepi in mi imamo vse karte v rokah," je danes v Davosu za ameriško televizijo Fox Business zatrdil Trump.
19.35 Grenlandski premier ne ve, kaj sta se pogovarjala Trump in Rutte
17.23 Trump grozi s povračilnimi ukrepi, če bi Evropa začela prodajati ameriške državne obveznice
14.52 Golob pred vrhom EU prepričan v enotnost voditeljev EU glede Grenlandije
14.21 ZDA in Danska naj bi se pogajali o obrambnem sporazumu o Grenlandiji
12.58 Merz pozdravil Trumpov umik groženj glede Grenlandije in carin
9.43 Danska premierka za konstruktivne pogovore z ZDA ob upoštevanju ozemeljske celovitosti Danske
6.55 Rutte in Trump se o suverenosti nad Grenlandijo nista pogovarjala
19.35 Grenlandski premier ne ve, kaj sta se pogovarjala Trump in Rutte
Nielsen je pojasnil, da ni bil del pogovora med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.
Nihče razen Grenlandije in Danske ni pristojen za sklepanje dogovorov o Grenlandiji in Danski brez njunega sodelovanja, je danes opozoril grenlandski premier Jens Frederik Nielsen. Dodal je, da ni seznanjen z vsebino okvirnega dogovora glede Grenlandije, o katerem je v sredo po srečanju z generalnim sekretarjem Nata govoril ameriški predsednik.
Nielsen je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci pojasnil, da ni bil del pogovora med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, ki je potekal v sredo ob robu ekonomskega foruma v Davosu. "Imamo nekaj meja, ki jih ne bomo prestopili ... Moramo spoštovati našo ozemeljsko integriteto. Moramo spoštovati mednarodno pravo, suverenost," je komentiral Nielsen, ki pa je bil vesel Trumpovih besed v Davosu, da ne bo uporabil sile, da bi ZDA pridobile Grenlandijo. Ta je sicer dansko samoupravno ozemlje.
Trump je v sredo po srečanju z Ruttejem preklical tudi grožnjo dodatnih carin za osmerico evropskih držav, ki so nedavno kot prve na Grenlandijo poslale manjše število častnikov oziroma vojakov. Vir, ki je seznanjen s pogovorom med Trumpom in Ruttejem, je AFP danes povedal, da sta se pogovarjala o možnosti ponovnih pogajanj med ZDA in Dansko o obrambnem paktu za Grenlandijo iz leta 1951. O tem, da bi ameriške vojaške baze na otoku prešle pod pristojnost ZDA, se Trump in Rutte nista pogovarjala, je dejal vir.
17.23 Trump grozi s povračilnimi ukrepi, če bi Evropa začela prodajati ameriške državne obveznice
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal povračilne ukrepe, če bi Evropa začela prodajati ameriške državne obveznice z namenom izvajati pritisk na Washington. "Če bi se to zgodilo, bi z naše strani sledili veliki povračilni ukrepi in mi imamo vse karte v rokah," je danes v Davosu za ameriško televizijo Fox Business zatrdil Trump.
Svarila o povračilnih ukrepih je Trump ob robu letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) izrekel potem, ko je švedski pokojninski sklad Alecta v sredo sporočil, da je v zadnjem letu prodal večino svojih ameriških državnih obveznic. Za odprodajo se je sklad odločil zaradi naraščajočega dolga ZDA in nepredvidljivosti trenutne administracije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Že v torek pa je danski pokojninski sklad Akademiker Pension po navedbah AFP sporočil, da prodaja svoje ameriške državne obveznice. Danski sklad je pojasnil, da se je za prodajo odločili zaradi slabe finančne situacije ZDA, in da torej odločitev ni povezana z vprašanjem Grenlandije, ki zaradi Trumpove želje, da bi otok priključil k ZDA, povzroča trenja med Ameriko ter Dansko in drugimi evropskimi državami.
Trump je sicer priznal, da imajo evropske države v lasti znatno količino ameriških državnih vrednostnih papirjev. AFP poroča, da imajo evropske države, ki so hkrati tudi članice zveze Nato, v lasti za več kot dve milijardi dolarjev ameriških obveznic, zaradi česar imajo po mnenju nekaterih opazovalcev v rokah gospodarski vzvod zoper ZDA v tej situaciji. Z upoštevanjem Kanade pa se ta znesek povzpne na okoli tri milijarde dolarjev, kažejo podatki ameriške vlade.
Odkar je lanskega januarja začel drugi predsedniški mandat, je Trump večkrat poudaril, da Grenlandija, sicer avtonomno dansko ozemlje, mora biti last ZDA zaradi zagotavljanja ameriške nacionalne varnosti. Sprva ni želel izključiti nobenega ukrepa, da bi ZDA pridobile Grenlandijo. Na mizi je bila celo uporaba sile, minuli konec tedna pa je osmim evropskim državam zagrozil z uvedbo dodatnih carin, če se ne bodo strinjale z ameriškim posedovanjem danskega otoka. A nato je v sredo v Davosu zagotovil, da ne bo uporabil sile za pridobitev Grenlandije in preklical grožnjo z dodatnimi carinami za osmerico evropskih držav.
14.52 Golob pred vrhom EU prepričan v enotnost voditeljev EU glede Grenlandije
Premier Golob bo ne samo presenečen, ampak ogorčen, če bi kdorkoli od evropskih voditeljev razmišljal drugače.
Premier Robert Golob je danes pred odhodom na izredni vrh EU izrazil prepričanje, da bodo voditelji članic EU precej enotni glede Grenlandije. Ozemeljska celovitost in nedotakljivost meja morata ostati brezpogojni, čudil bi se, če bi kateri voditelj evropske države temu nasprotoval, tisti, ki bi, pa nima kaj iskati v evropski družini, je dejal. Kot je v izjavi po seji vlade dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje, bo ne samo presenečen, ampak ogorčen, če bi kdorkoli od evropskih voditeljev razmišljal drugače.
Glede vabila predsednika ZDA Donalda Trumpa za sodelovanje v Odboru za mir pa je premier ponovil oceno, da je v tem trenutku veliko prezgodaj in preveč odprtih vprašanj, da bi Slovenija k odboru pristopila. Slovenija si po njegovih besedah želi, da bi v Gazi stekla druga faza mirovnega procesa. O tem je glasoval Varnostni svet Združenih narodov, to je podprla tudi Slovenija, ki v okviru te resolucije podpira tudi delo vseh mednarodnih deležnikov. Trumpov odbor pa bistveno presega ta mandat in posega v področje ZN, česar ni mogoče podpreti, je poudaril Golob.
Vlada je danes sklenila, da Slovenija za zdaj ne namerava sprejeti povabila ameriškega predsednika Donalda Trumpa za sodelovanje v Odboru za mir. Kot je pojasnila zunanja ministrica Tanja Fajon, zasnova odbora, ki ni omejena zgolj na Gazo, odpira temeljna vprašanja glede načel in sistema organizacije ZN.
14.21 ZDA in Danska naj bi se pogajali o obrambnem sporazumu o Grenlandiji
ZDA in Danska se bosta pogajali o preoblikovanju obrambnega sporazuma iz leta 1951, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal vir, seznanjen z vsebino sredinih pogovorov med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in vodjo Nata Markom Ruttejem. Podrobnosti dogovora glede Grenlandije, ki naj bi ga dosegla, sicer ostajajo skope.
ZDA in Danska naj bi se ponovno pogajali o sporazumu iz leta 1951, ki natančneje opredeljuje obrambo Grenlandije, je po sredinih pogovorih Trumpa in Rutteja danes povedal neimenovani vir AFP. Sporazum, ki so ga nazadnje posodobili leta 2004, ameriški vojski že sedaj omogoča skoraj popolno svobodo delovanja na ozemlju Grenlandije, vendar pa morajo o tem vnaprej obvestiti tamkajšnje oblasti. ZDA tudi nimajo suverenosti nad ozemljem svoje edine vojaške baze na Grenlandiji, o čemer naj Trump in Rutte ne bi razpravljala.
Podrobnosti o njunih pogovorih niso znane, tudi sicer pa je potrjenih malo informacij glede okvira za dogovor o Grenlandiji in širši arktični regiji, o katerem sta se dogovorila v sredo ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu.
Trump se je pred tem v nagovoru na forumu odrekel možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo, po pogovoru z Ruttejem pa je zvečer preklical tudi grožnjo z uvedbo dodatnih carin za več evropskih držav, ki so v luči njegovih groženj na otok kot prve napotile manjše število vojakov. Predsednik ZDA je doslej vztrajal pri prevzemu lastništva nad Grenlandijo, ki kot avtonomno ozemlje spada pod Dansko, in s tem močno vznemiril evropske zaveznice. Po pogovorih z Ruttejem pa se je izmaknil neposrednemu odgovoru na vprašanje glede lastništva, temveč je dejal le, da njun okvirni dogovor izpolnjuje njegove želje in bo "veljal za vedno".
Rutte je medtem danes dejal, da bo potrebnega še veliko dela. Dodal je, da bo dogovor od članic Nata zahteval več truda za zagotavljanje varnosti na območju Arktike, kar je tudi v skladu s Trumpovimi očitki Danski o pomanjkljivih prizadevanjih za varnost. Vodja Nata je napovedal tudi iskanje načinov za omejevanje dejavnosti Rusije in Kitajske na Grenlandiji in širšem območju Arktike, potem ko je Trump ob težnjah po prevzemu otoka večkrat omenil ti dve državi kot varnostno grožnjo.
Evropske države so prav tako izrazile naklonjenost krepitvi varnosti na območju Arktike. Prejšnji teden se je več evropskih članic Nata zavzelo za vzpostavitev misije z imenom Arktična straža, po vzoru podobnih misij, ki trenutno potekata v Baltskem morju in na vzhodu Evrope.
Rutte je po pogovoru s Trumpom za agencijo Reuters povedal, da bodo "skupaj z visokimi visokimi poveljniki v okviru Nata" določili naslednje korake in podrobnosti o dodatnih varnostnih zahtevah na Arktiki, pri čemer rezultate pričakuje že letos, morda "celo v začetku leta 2026". Dodal je, da s Trumpom nista govorila o suverenosti Danske ali izkoriščanju rudnin na Grenlandiji, pogajanja o arktičnem otoku pa se bodo sedaj nadaljevala med ZDA, Dansko in Grenlandijo. Zatrdil je tudi, da okrepljena prizadevanja za varnost na območju Arktike ne bodo posegala v vire za podporo Ukrajini, ki je v vojni z Rusijo močno odvisna od vojaške podpore članic Nata.
12.58 Merz pozdravil Trumpov umik groženj glede Grenlandije in carin
Nemški kancler Friedrich Merz je danes na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu pozdravil odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je v sredo odrekel možnosti uporabe sile za prevzem Grenlandije in preklical grožnjo s carinami za evropske države. Posvaril je tudi pred svetom, v katerem šteje samo moč, rekoč da je nevaren.
"Vsaka grožnja, da bi s silo prevzeli evropsko ozemlje, bi bila nesprejemljiva," je poudaril Merz in odločitev Trumpa, da se odreče možnosti uporabe sile za prevzem Grenlandije, označil za pravo pot, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kot korak v pravo smer je pozdravil tudi Trumpov umik grožnje s carinami za evropske države, ki so v luči njegovih teženj na arktični otok napotile manjše število svojih vojakov. "Nove carine bi prav tako spodkopale temelje transatlantskih odnosov," je opozoril kancler, ki tako kot Trump meni, da Rusija predstavlja grožnjo v arktični regiji in da mora Evropa za zaščito skrajnega severa storiti več.
Po njegovih besedah je spremljati napetosti med Evropo in ZDA frustrirajoče. "Diktatorji imajo morda podrejene, mi pa moramo biti partnerji in zanesljivi prijatelji," je dejal in ohranitev zveze Nato izpostavil kot bistveno.
Ob tem je ocenil, da je svet vstopil v obdobje "politike velesil". "Globalna vodilna vloga ZDA je ogrožena, na kar se Washington odziva z radikalnim preoblikovanjem svoje zunanje in varnostne politike," je dejal in omenil Kitajsko, ki da se je s "strateško daljnovidnostjo" prebila med velesile.
"Ta novi svet velesil se gradi na moči (...). Ni prijetno mesto," je pripomnil in ocenil, da je svet, v katerem šteje samo moč, nevaren.
9.43 Danska premierka za konstruktivne pogovore z ZDA ob upoštevanju ozemeljske celovitosti Danske
Danska premierka Mette Frederiksen je danes, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v sredo sporočil, da sta z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije, pozvala h konstruktivnim pogajanjem glede otoka ob upoštevanju ozemeljske celovitosti Danske.
Mette Frederiksen: "Lahko se pogajamo o vseh političnih vidikih, varnosti, vlaganjih, gospodarstvu. Ne moremo pa se pogajati o naši suverenosti. Obvestili so me, da temu ni tako," je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočila Frederiksen.
"Lahko se pogajamo o vseh političnih vidikih, varnosti, vlaganjih, gospodarstvu. Ne moremo pa se pogajati o naši suverenosti. Obvestili so me, da temu ni tako," je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočila Frederiksen.
"Kraljevina Danska si želi nadaljevati konstruktiven dialog z zavezniki o načinih, kako okrepiti varnost na območju Arktike, vključno z ameriškim Zlatim ščitom, če to vključuje spoštovanje naše ozemeljske celovitosti," je še dejala.
Povedala je, da je govorila z Ruttejem pred njegovim srečanjem s Trumpom in po njem. Pozneje je premierka navedla, da se Rutte o Grenlandiji ne more pogajati v imenu Danske, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Stališče Danske in Grenlandije je enako in včeraj ni bilo nobenih pogajanj z Natom o naši suverenosti. Seveda lahko samo Danska in Grenlandija sami odločata o vprašanjih, ki se nanašajo na Dansko in Grenlandijo," je Frederiksen dejala za dansko televizijo.
Medtem je namestnik grenlandskega premierja Mute Egede danes sporočil, da bi bil vsak poskus predaje grenlandskega ozemlja "nesprejemljiv". "Ne glede na pritisk, ki ga bodo izvajali drugi, naše države ne bomo predali in z našo prihodnostjo drugi ne bodo tvegali. Poskus predaje naše zemlje drugim je nesprejemljiv. To je naša zemlja – mi smo tisti, ki oblikujemo njeno prihodnost," je na družbenem omrežju Facebook zapisal Egede.
Po zaostrovanju napetosti med ZDA in Evropo zaradi vse izrazitejših teženj Washingtona po prevzemu Grenlandije je Trump po sredinem pogovoru z Ruttejem ob robu ekonomskega foruma v Davosu sporočil, da sta oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in celotnega območja Arktike.
Trump se je pred tem odrekel možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, nato pa tudi preklical grožnjo z dodatnimi carinami za evropske države, ki so v luči njegovih groženj na otok kot prve napotile manjše število vojakov.
Podrobnosti dogovora med Ruttejem in Trumpom niso znane, kot pa je v pogovoru za ameriški Fox News dejal prvi mož severnoatlantskega zavezništva, je potrebnega še veliko dela. "Imamo zelo dober dogovor za začetek resnega dela na teh vprašanjih," je dejal. Na vprašanje, če bo Grenlandija v skladu z okvirom dogovora ostala del Danske, je odgovoril, da se o tem s predsednikom nista pogovarjala.
6.55 Rutte in Trump se o suverenosti nad Grenlandijo nista pogovarjala
Po zaostrovanju napetosti med ZDA in Evropo zaradi vse izrazitejših teženj Washingtona po prevzemu Grenlandije je Trump po sredinem pogovoru z Ruttejem ob robu ekonomskega foruma v Davosu sporočil, da sta oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in celotnega območja Arktike.
Trump se je pred tem odrekel možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, nato pa tudi preklical grožnjo z dodatnimi carinami za evropske države, ki so v luči njegovih groženj na otok kot prve napotile manjše število vojakov.
"Zelo je osredotočen na to, kaj lahko storimo, da zaščitimo to veliko arktično regijo, kjer se odvijajo spremembe in kjer so Kitajci in Rusi vse bolj dejavni. To je bilo v središču najinih razprav," je Rutte dejal v pogovoru za Fox News, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.
Podrobnosti dogovora med Ruttejem in Trumpom niso znane
Podrobnosti dogovora med Ruttejem in Trumpom niso znane, kot pa je v pogovoru za ameriški Fox News dejal prvi mož severnoatlantskega zavezništva, je potrebnega še veliko dela. "Imamo zelo dober dogovor za začetek resnega dela na teh vprašanjih," je dejal.
Dodal je, da sta se strinjala, da je treba preučiti, kako bi lahko Nato prispeval k zagotavljanju varnosti celotne arktične regije. Napovedal je nadaljevanje pogovorov, tudi med ZDA ter Dansko in Grenlandijo, ki naj bi vključevali iskanje načinov za preprečitev dostopa Rusije in Kitajske do gospodarstva Grenlandije.
"Zelo je osredotočen na to, kaj lahko storimo, da zaščitimo to veliko arktično regijo, kjer se odvijajo spremembe in kjer so Kitajci in Rusi vse bolj dejavni. To je bilo v središču najinih razprav," je dejal v pogovoru za Fox News, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.
Na vprašanje, ali bo Grenlandija v skladu z okvirom dogovora ostala del Danske, je odgovoril, da se o tem s predsednikom nista pogovarjala. Tudi Trump v sredo v Davosu ni razkril, ali okvir dogovora izpolnjuje njegovo zahtevo po ameriškem lastništvu otoka.
