Četrtek, 22. 1. 2026, 4.00
7 ur, 25 minut
Slovenka na Grenlandiji: V prvem mandatu so se Trumpovim izjavam smejali, zdaj so prestrašeni
Helena Dejak je več mesecev na leto preživela na Grenlandiji.
"Ko je bil Trump prvič predsednik, so se njegovim izjavam smejali, zdaj to ni več šala. Ljudje so jezni, užaljeni in predvsem prestrašeni," o vzdušju na Grenlandiji pove Helena Dejak, Slovenka, ki že več kot 50 let živi na Islandiji, a je z Grenlandijo tesno povezana. V vasi Ittoqqortoormiit na vzhodni obali Grenlandije, ki ima le nekaj več kot 300 prebivalcev, je namreč odprla podružnico svoje turistične agencije. V najbolj odročnem delu Grenlandije je kupila tudi hišo, in kot pravi, je to njen tretji dom, ljudje, ki živijo tam, pa njeni prijatelji. Z njimi je stalno v stiku in tako kot oni tudi sama z zaskrbljenostjo spremlja Trumpove grožnje o prevzemu Grenlandije.
Slovenka Helena Dejak si je življenje ustvarila na Islandiji.
79-letna Helena Dejak se je leta 1974 preselila na Islandijo. Tja jo je vodila ljubezen, in čeprav je zakon s prvim možem razpadel, se je v tem času že zaljubila v to otoško državo, zaradi česar je tudi ostala. Leta 1990 se je poročila s pilotom in skupaj z njim prvič poletela nad Grenlandijo.
"Spomnim se, kako sva letela nad vasjo, ki je bila na neki način usodna za mojo prihodnost. Povedal mi je, da je to vas Ittoqqortoormiit, in v tistem trenutku se je v mojem srcu nekaj premaknilo. Tega ne znam pojasniti, a to je življenje in nekaterih stvari preprosto ne moreš razložiti. Zaljubila sem se v nekaj, česar sploh še nisem poznala. Vedela sem, da bom sem še prišla in da se bo tukaj zgodilo nekaj pomembnega zame."
Zgodilo se ni takoj, ampak štiri leta kasneje, ko se je v vas vrnila z namenom, da bi ustanovila podružnico svoje turistične agencije, ki
Vas Ittoqqortoormiit šteje nekaj več kot 300 prebivalcev in je edina vas na vzhodni obali Grenlandije. Dostop do vasi je mogoč le s helikopterjem.
jo je nekaj let pred tem odprla na Islandiji. Želela si je pomagati Inuitom, ki živijo v tej vasi, in jih naučiti dela s turisti. "Takoj na začetku sem jim povedala, da bomo ustanovili društvo delničarjev in da bo moral vsak od njih odkupiti delež podjetja. Želela sem, da je v rokah domačinov, ker jaz nisem potrebovala še enega podjetja. Ker je revščina velika in niso imeli denarja, so mi plačevali tudi z medvedjimi kožami, tjulnji in drugimi živalmi. Vseeno je bilo, kako mi plačajo, želela sem le, da vedo, da morajo svoj delež kupiti."
Zaradi posla je več mesecev na leto preživela na Grenlandiji. Družina je sedem kilometrov stran od vasi Ittoqqortoormiit, v vasi Kap Tobin ali Uunartoq, kar v grenlandščini pomeni topla voda, kupila hišo. Tja se še danes vračajo in Helena Dejak, čeprav je vodenje podjetja prevzel njen sin, z Grenlandijo ostaja tesno povezana.
Z Inuiti, avtohtonimi prebivalci največjega otoka na svetu, je sodelovala več kot 30 let. V tem času so stkali posebno vez, vzeli so jo za svojo in majhna vasica na vzhodni obali Grenlandije je postala njen tretji dom. Prav zato z zaskrbljenostjo spremlja trenutno dogajanje, ko so vse oči sveta uprte v Grenlandijo.
Helena Dejak s prijatelji
Amerški predsednik Donald Trump je že v svojem prvem mandatu omenjal prevzem Grenlandije, a takrat se je zdelo, kot da ga nihče ne jemlje resno. "V prvem mandatu so se njegovim izjavam smejali in se iz tega šalili," pove Dejak. Tokrat je drugače.
"Ljudje so jezni, užaljeni in predvsem prestrašeni," vzdušje na Grenlandiji opiše sogovornica. O tem ne želijo govoriti z nikomer, še posebej ne z novinarji. Kot pravi Dejak, jo ta tišina skrbi.
Inuiti so sramežljivi, tihi ljudje. Ko pa je v igri alkohol, se to lahko hitro spremeni. "Takrat se lahko zgodi dvoje, lahko so zelo veseli, ali pa v roke vzamejo puško in končajo življenje.
Vse upe polagajo v Dansko
Pri ljudeh, s katerimi je v stiku, opaža, da vse upe polagajo v Dansko, da bo rešila ta problem in zaustavila Trumpove poskuse ozemeljske širitve. "Kolikor sem se pogovarjala z njimi, popolnoma zaupajo svojemu zavezniku in zdaj čakajo. To je norost, kar dela Trump. Seveda se to ne dogaja prvič v zgodovini, a zgrožena sem, ker se to dogaja v 21. stoletju."
Čeprav se Grenlandci upirajo – odšli so na ulice Nuuka in Washingtonu poslali jasno sporočilo –, Dejak dvomi o učinku, ki ga bo to imelo na politične odločitve. "Na največjem otoku na svetu živi okoli 60 tisoč ljudi in vprašanje je, kaj lahko naredijo. ZDA in Rusija sta velesili, ki si lahko razdelita ves svet. Žalostno, a tako je. Občutek imam, da smo na odru, kjer smo na eni strani mi, ki upamo, na drugi strani, v zakulisju, pa so tisti, ki odločajo. Resnično upam, da Trumpu ne bo uspelo. Vprašanje zdaj pa je, kdo bo tisti, ki bo naredil potezo, da se to ne bo res zgodilo," sklene sogovornica.