Že kot najstnik iz Prekmurja v Ljubljano: bil je uspešen poslovnež in izzval je najtežji reli

Danes popoldne se bo v Monaku začela že 94. izvedba slavnega relija Monte Carlo, ki začenja tudi letošnje svetovno prvenstvo v reliju. Do nedelje bodo udeleženci odpeljali 17 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 339 kilometrov. Prijavljenih je 65 posadk. Lanski zmagovalec Sebastien Ogier (Toyota), ki letos kot prvi favorit lovi že 11. zmago na tem reliju, je lani za dirko potreboval tri ure in 19 minut.

Pred 54 leti se je prav v teh dneh začenjala 41. izvedba tega relija. To je bilo še zadnje leto pred uvedbo svetovnega prvenstva v reliju, ko pa je imel reli Monte Carlo že slavo ene najtežjih avtomobilskih preizkušenj. 

Nekoč za vse amaterje na štartu popolna pot v neznano

Januarja 1972 se je v Ljubljani v svoj BMW 2002 ti usedel Drago Horvat. Bil je navdušen avtomobilist, ki ga je tako kot številne navdušence dirkaške amaterje premamil izziv monaškega relija. 

To je bila takrat ena največjih avtomobilskih pustolovščin v Evropi. Horvat je poklical izkušenega dirkača Andreja Vidica, ki se je relija kot prvi Slovenec v povojnem obdobju udeležil že leto prej. Cilja s svojim saabom sicer ni videl, toda bil je tam in imel je vsaj nekaj znanja, informacij in izkušenj. Natančen opis proge organizatorja, podrobni zapiski vsakega ovinka trase dirke in preostale informacije, ki so danes vsakomur na dosegu roke, so bile v sedemdesetih rezervirane le za peščico profesionalcev na vrhu štartne liste. 

Foto: Gregor Pavšič Foto: Gregor Pavšič

Iz Ljubljane naprej v Atene in šele nato proti Franciji

Horvat in Vidic sta se morala iz Ljubljane odpeljati naprej na štart dirke v Atene. Del relija so bile namreč dolge čezevropske koncentracijske etape po cestah, odprtih za vsakodnevni promet. Šele ob prihodu iz oddaljenih mest v Francijo se je tam začela tista prava dirka, ko so merili čase na hitrostnih preizkušnjah. Leta 1972 so jih pripravili 16 v skupni dolžini 431 kilometrov. Toda že vožnja iz Grčije v Francijo je presegala 2.500 kilometrov.

Štartna številka 150, pa sploh nista bila med zadnjimi na seznamu …

Horvat in Vidic sta v Atenah na svoj avtomobil lepila štartno številko 150. Da, tako veliko tekmovalcev je bilo na štartu in Slovenca še zdaleč na štartni listi nista bila zadnja. Vseh prijavljenih posadk je bilo namreč okoli 260. 

Iz tople Grčije sta krenila proti zasneženi Franciji in uspešno prestala vožnjo prek takratne Jugoslavije in Italije do Monaka. Tam se je reli začel v torek, 25. januarja 1972, ob 8. uri zjutraj. Takrat je prek rampe krenil francoski favorit Jean-Luc Therier (alpine A110), Slovenca pa sta štartala približno dve uri in pol pozneje. Njuna dirkaška zgodba se žal ni končala uspešno, saj je tehnična okvara preprečila prihod do cilja. Razmere so bile leta 1972 izjemno zahtevne, saj je do cilja uspelo pripeljati le 34 posadkam. 

Horvat pa je pustil očitno dober vtis. Iz BMW so ga vabili, naj se jim pridruži, toda Drago ni znal nemško in se na povabilo iz tujine ni odzval. Konec sezone so mu iz BMW poslali spominski kipec, kjer so odtisnjeni vsi največji uspehi bavarske avtomobilske znamke v tem letu. 

Reli Monte Carlo danes na štartu nima več takih popolnih avanturistov, ki so konkurenco polnili v sedemdesetih, osemdesetih in tudi devetdesetih letih. Prva slovenska posadka v cilju relija sta bila leta 1995 Darko Peljhan in Miran Kacin (VW golf G60 rallye).

Kot najstnik iz Prekmurja v Ljubljano, kjer je najprej spal kar na seniku

Horvat je bil v sedemdesetih letih med prvimi v Ljubljani, ki so lahko vozili BMW. Toda njegova življenjska zgodba je bila vse prej kot preprosta. Ni bil Ljubljančan, temveč Prekmurec. Rodil se je staršema na kmetiji nad Apačami, kjer je bilo v družini 11 otrok. Hrane je bilo dovolj, denarja pa je primanjkovalo in Drago se je kot drugi najstarejši otrok odločil za odhod. 

Star je bil komaj približno 15 let, ko se je iz Prekmurja odpravil proti oddaljeni Ljubljani. Tam se je nadejal boljšega življenja in novih priložnosti, da se dokaže. Sprva je v Savi kopal in presejal mivko, ponoči pa spal kar na seniku – nekje tam, kjer je pozneje stala gostilna pri Ruskem carju. Dodatno je začel čistiti stekla za takrat uspešnega podjetnika Mušiča. Podjeten pa je bil tudi Horvat sam in zato je odprl lastno podjetje za čistilni servis. Sledil je poslovni uspeh in to mu je omogočalo tudi dostop do dobrih avtomobilov in uresničevanja sanj, ki so segale proti reliju Monte Carlo.

BMW je prodal tudi Branetu Kuzmiču

Živel je na Malgajevi ulici v Ljubljani in prav od Horvata je prvega BMW kupil tudi Brane Kuzmič, pozneje vodilni voznik relija v nekdanji Jugoslaviji. Ko je Kuzmič svojo športno pot začenjal, jo je Horvat že končeval. Leta 1978 je bil na štartu prvega relija Saturnus in je osvojil skupno četrto mesto. Horvatov sovoznik je bil Jože Podlesnik, znani serviser športnih in dirkaških BMW z obrobja Ljubljane – danes z lastnim moštvom v reliju velike uspehe in rast doživlja Jožetov sin Blaž Podlesnik. 

Po športnem avtomobilizmu se je Horvat navdušil še nad enim dragim hobijem, in sicer konjeništvom. Imel je tudi po 20 konjev, ki jih je zaupal izkušenim kasačem. Najbolj znan konj je bil Expresbar. Ostal pa je tudi navdušen lastnik številnih BMW in predvsem športnih različic Alpine.