Sobota, 6. 6. 2026, 14.50
1 mesec, 1 teden
Iz Madžarske prihaja sporočilo za Slovenijo. Ni prijetno.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,65
Bo Madžarska po odhodu Viktorja Orbana z oblasti še ostala krščanska država?
Vsaj na zunaj je Madžarska v času Viktorja Orbana veljala za izrazito krščansko državo. Toda danska teologinja Iben Thranholm, ki je deset mesecev živela na Madžarskem, pravi, da je v času svojega bivanja v Budimpešti videla izjemno malo znakov žive krščanske vere. Udeležba pri mašah je presenetljivo nizka, Madžarska pa je zelo sekularizirana. Madžarska dokazuje, da lahko vlada (mišljena je Orbanova vlada, op. p.) zagovarja krščanske vrednote v pravu in retoriki, toda prebivalstvo ostaja večinoma neomajno v srcu in navadah, trdi danska teologinja.
"Kot Danka, prebivalka ene najbolj sekularnih družb na svetu sem na Madžarsko prišla v pričakovanju nekakšnega krščanskega Kanaana: kraja, kjer vlada brez opravičil zagovarja vero, brani krščanske vrednote v EU in predstavlja zadnji pravi branik proti agresivni sekularizaciji. Tukaj sem si predstavljala, da bodo ulice Budimpešte prekipevale od živahnega krščanskega življenja. A niso," v newyorškem spletnem mediju za religijo First Things piše Iben Thranholm.
Bo Madžarska po Orbanu še ostala krščanska država?
Prvi znak, da so bila njena pričakovanja neupravičena, se je pojavil med predavanjem na eni od madžarskih univerz, ko je Thranholmova mladega madžarskega študenta prava vprašal: "Če Orbanova vlada pade, ali bo Madžarska še vedno krščanska država?" Negotovo jo je pogledal in ji nato odgovoril: "Nisem prepričan."
Ta oklevajoči odgovor se je danski teologinji vtisnil v spomin, ker je potrdil naraščajočo nelagodje, ki ga je začela čutiti na Madžarskem. V desetih mesecih vsakdanjega življenja v Budimpešti je po njenih besedah videla izjemno malo znakov žive krščanske vere.
Zelo malo Madžarov hodi k maši
Redno je hodila k maši v več katoliških cerkvah in ob nedeljah so bile dokaj polne, vendar je splošna udeležba ostala presenetljivo nizka. Statistika to potrjuje: Madžarska ima eno najnižjih stopenj rednega obiskovanja cerkva v Evropi. Le približno 12–17 odstotkov prebivalstva se vsaj enkrat mesečno udeležuje verskih obredov, med mladimi odraslimi pa ta številka pade pod deset odstotkov.
Madžarska dokazuje, da lahko vlada zagovarja krščanske vrednote v pravu in retoriki, medtem ko prebivalstvo ostaja večinoma neomajno v srcu in navadah, trdi Iben Thranholm.
Medtem ko se večina Madžarov kulturno še vedno opredeljuje kot kristjani, pretežno kot katoličani ali kalvinisti, je Madžarska funkcionalno zelo sekularizirana, velik delež prebivalcev pa trdi, da nima aktivne verske pripadnosti, piše Thranholmova.
Orban podpira kulturno krščanstvo
Viktor Orban se je te neskladnosti popolnoma zavedal, a je še naprej trdno verjel v pomen kulturnega krščanstva. Njegova vlada je zato ponudila konkretne spodbude, ki temeljijo na krščanski antropologiji, kot del ene od Orbanovih glavnih politik – krepitve tradicionalne družine, trdi danska teologinja.
Na primer, matere s tremi ali več otroki so bile deležne dosmrtne oprostitve dohodnine. Vendar pa je tudi po razširitvi politike konec leta 2025 le malo žensk dejansko izkoristilo to možnost.
Neuspeh krščanstva kot državnega projekta?
"Zdi se mi, da je to globlji nauk. Orbanov projekt ni bil brez zaslug. Po 40 letih komunističnega uničenja so si Madžari razumljivo želeli obnovljene nacionalne identitete, moralnega kodeksa za to, kaj je prav in kaj narobe. Ko pa obramba 'krščanske kulture' postane predvsem državni projekt od zgoraj navzdol, tvega, da se bo spremenila v identitetno politiko, ki nosi križ. Kulturno krščanstvo, tanka plast dediščine, simbolike in nacionalnega ponosa, nima moči, da bi ponovno pokristjanilo ljudstvo. Ne more nadomestiti lastnega dela Cerkve na področju oznanjevanja, zakramentov, učencev in spreobrnjenja."
Madžarska ima eno najnižjih stopenj rednega obiskovanja cerkva v Evropi. Le približno 12–17 odstotkov prebivalstva se vsaj enkrat mesečno udeležuje verskih obredov, med mladimi odraslimi pa ta številka pade pod deset odstotkov.
Madžarska dokazuje, da lahko vlada zagovarja krščanske vrednote v pravu in retoriki, medtem ko prebivalstvo ostaja večinoma neomajno v srcu in navadah. Ko je Fidesz izgubil volitve, se je izkazalo, da večino volivcev pestijo praktične skrbi: težave v zdravstvu, šibko gospodarstvo in korupcijski škandali. Krščanska identiteta, ki jo je zagovarjal Orban, preprosto ni bila dovolj globoka, da bi jih ohranila zveste, pojasnjuje Thranholmova.
Ko krščanska identiteta postane politična blagovna znamka
"Država lahko ustvari prostor za vero. Lahko Cerkev zaščiti pred preganjanjem. Lahko celo uredi družbo na načine, ki odražajo naravno pravo in krščansko moralno razmišljanje. Vendar ne more ustvariti žive vere. To ostaja poslanstvo Cerkve. Ko vlade poskušajo prevzeti vlogo Cerkve in ko krščanska identiteta postane politična blagovna znamka in ne draga, osebna zvestoba križanemu in vstalemu Gospodu, projekt ostaja plitek. Morda bo za nekaj časa zmagal na volitvah, a le redko rodi svetnike."
"Madžarska bo postala resnično krščanski narod le, ko bodo cerkve prevzele nalogo, ki je bila vedno njihova. Ko se država ne bo več ovijala v plašč krščanskega nacionalizma, bo evangelij končno lahko spregovoril z jasnostjo in svobodo, ki jo potrebuje, osvobojen politične moči in brez kompromisov pri upravljanju. Krščanstvo, ki je za svoje preživetje odvisno od Orbana (ali kateregakoli cesarja), ne bo nikoli obstalo," še piše Thranholmova.
