Sobota, 6. 6. 2026, 17.20
1 mesec, 1 teden
Zgodovina je postavljena na glavo. To se je zgodilo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,62
Ena od najpomembnejših volilnih baz Donalda Trumpa so tudi t. i. krščanski nacionalist, ki so prepričani, da so bile ZDA ustanovljene kot krščanska država.
ZDA, ki bodo julija letos praznovale 250-letnico obstoja, so bile ustanovljene kot razsvetljenski projekt, temelječ na racionalizmu in zdaj že pozabljeni razsvetljenski ideologiji, poimenovani deizem. To dejstvo se v času, ko v Beli hiši sedi Donald Trump, zdi skoraj neverjeten podatek.
Omenjeni stavek je iz angleškega prevoda mirovnega sporazuma, ki so ga leta 1796 v Tripolisu in leto pozneje v Alžiru podpisali ZDA ter Otomansko cesarstvo in otomanski provinci v severni Afriki (v Tripolisu in Alžiru). Mirovni sporazum je potrdil ameriški senat, podpisal pa ga je tedanji ameriški predsednik John Adams. V arabskem izvirniku omenjenega stavka ni, torej je bil namenjen le ameriški politični javnosti.
Puritanski temelji ZDA? Ni tako preprosto.
Vsekakor je stavek, da vlada ZDA ni utemeljena na krščanski veri, na prvi pogled presenetljiv, saj se praviloma z britanskimi severnoameriškimi kolonijami (te so se od britanske krone osamosvojile leta 1776) povezuje goreče protestante – t. i. puritance.
Ti puritanski protestanti (večinoma gre za kalviniste) so imeli zelo strog krščanski pogled, po katerem je bilo celo praznovanja božiča poganstvo. V Novi Angliji se je prepoved praznovanja božiča ohranila celo do leta 1857. Konec 17. stoletja so ti strogi kristjani uprizarjali tudi smrtonosne sodne procese proti izmišljenim čarovnikom in čarovnicam.
Razsvetljenci na čelu ustanovitve ZDA
Kljub temu so bili gonilo ustanovitve ZDA in njihove osamosvojitve od britanske krone privrženci razsvetljenstva in racionalizma (vladavine razuma). Med njimi je bilo veliko deistov, na primer George Washington, Thomas Jefferson in Benjamin Franklin.
Tudi prvi predsednik ZDA George Washington je bil deist. Na fotografiji: slika, na kateri je upodobljen prehod Washingtona čez reko Delaware med ameriško revolucijo.
Kdo so deisti in kaj je deizem? Na kratko bi jih lahko opisali kot razsvetljenske kristjane, čeprav so bili nekateri deisti, na primer Thomas Paine, varovanec Benjamina Franklina in pisec knjige Doba razuma (The age of reason), celo t. i. nekrščanski deisti.
Zadržki deistov do Svetega pisma
Deisti so verjeli v obstoj Stvarnika, ki je ustvaril svet in naravne zakone. Imeli so ga za nekakšnega urarja ali arhitekta in ne za osebnega Boga, o katerem govori Sveto pismo. Številni deisti so verjeli, da se Stvarnik po ustvarjenju sveta ni več vmešaval v delovanje sveta, še zlasti ne v nasprotju z naravnimi zakoni, torej z nadnaravnimi posegi (o katerih govori Sveto pismo).
Zavračali so dogme, mistiko, čudeže, verske obrede in cerkvene institucije, nekateri so zavračali tudi Sveto pismo ter prisegali na razum, s katerim lahko tudi spoznavamo naravne zakone, ki jih je ustvaril Stvarnik. Deisti so tudi zagovarjali ločitev cerkve od države, splošno izobraževanje in svobodo tiska.
Vplivi deizma na Deklaracijo o neodvisnosti ZDA
V Deklaraciji o neodvisnosti ZDA iz leta 1776, katere glavni avtor je Thomas Jefferson, so tako omenjeni naravni zakoni (laws of Nature), Bog narave (Nature's God) v pomenu stvarnika naravnih zakonov, Stvarnik (Creator) in Vrhovni sodnik na svetu (Supreme judge of the world). V zadnjem stavku se omenja tudi božanska Previdnost (divine Providence), ki bo varovala ZDA.
Ameriška deklaracija o neodvisnosti naj bi nastala pod vplivom razsvetljenskega deizma.
Božanska Previdnost naj bi bila kompromis med pravovernimi kristjani, ki so verjeli v osebnega Boga, ki usmerja človeško zgodovino, ter deisti in racionalisti, ki so verjeli v Stvarnika in/ali naravni red, a zavračali svetopisemske čudeže.
Ameriška ustava brez omembe Boga
Ameriška ustava, napisana leta 1787, pa sploh ne omenja Boga, Jezusa Kristusa ali kakšnega drugega božanstva (razen ko v dataciji omenja, da je bila napisana v letu Gospodovem 1787). Ustava je tudi prepovedala preizkuse verskega znanja za kakršnokoli javno službo oziroma javni položaj, dopolnilo iz leta 1789 pa je prepovedalo kongresu, da uvede državno vero.
Jefferson, podpredsednik ZDA med letoma 1787 in 1801 in predsednik med letoma 1801 in 1809, je v duhu deizma napisal t. i. Jeffersonovo Biblijo (delo ni bilo nikoli javno objavil), v katerem Jezus ni božansko bitje, ampak zgolj človek. Jefferson se je tako osredotočil le na Jezusov moralni nauk, izpustil pa vse nadnaravne dogodke (tudi vstajenje od mrtvih) in čudeže.
Jefferson je imel Jezusa za izjemnega človeka, ki je učil načela čistega deizma.
V ZDA je lahko najprej volila le peščica premožnih
Seveda se postavlja vprašanje, kako so lahko zagovorniki razsvetljenstva in racionalizma imeli tako veliko moč ob ustanovitvi ZDA in v prvih desetletjih njihove zgodovine. Za to sta dva glavna razloga. Prvi je, da so bili pripadniki višjega sloja, tudi premožni lastniki sužnjev. Drugi razlog je, da je bila v ZDA volilna pravica sprva zelo omejena.
Širjenje splošne volilne pravice se je v ZDA začelo z demokratom Andrewom Jacksonom.
Na prvih ameriških predsedniških volitvah, ki so potekale od decembra 1788 do januarja 1789 in na katerih je zmagal krščanski deist Washington, je glasovalo le nekaj več kot 33 tisoč volivcev oziroma manj kot dva odstotka svobodnih prebivalcev ZDA (te so imele takrat 2,4 milijona svobodnih državljanov in 600 tisoč temnopoltih sužnjev).
Množične volitve šele od leta 1828
Leta 1804 je prvič volilo več kot sto tisoč ljudi, leta 1812 prvič več kot 200 tisoč (nekaj več kot 270 tisoč). Leta 1824 je število preseglo 300 tisoč. Do širše volilne pravice je prišlo šele po vzponu demokratske stranke Andrewa Jacksona. Leta 1828 so bile v ZDA prvič kolikor toliko demokratične volitve s širšo volilno bazo: Jackson je dobil več kot 638 tisoč glasov, nacionalni republikanec John Quincy Adams več kot pol milijona.
Pozneje je število volivcev še naraslo (prebivalstvo ZDA se je s priseljevanjem nenehno povečevalo), leta 1840 sta kandidata prvič dobila več kot milijon glasov. Skupaj je glasovalo okoli 2,5 milijona volivcev. Z vzponom republikancev Abrahama Lincolna so volilno pravico razširili tudi na temnopolte moške, nekdanje sužnje.
Teizem se v ZDA pojavi med hladno vojno
Lahko rečemo, da je v ZDA širjenje volilne pravice hodilo z roko v roko s krepitvijo moči krščanskih verskih skupnosti, a temelji so še vedno ostali razsvetljenski. Nekakšen teizem se je v ZDA pojavil šele po drugi svetovni vojni, in sicer v času hladne vojne, ko so ZDA postale branik pred ateistično in komunistično Sovjetsko zvezo.
Med hladno vojno, ko so ZDA moči merile z militantno ateistično Sovjetsko zvezo, so v ZDA začeli poudarjati teizem oziroma krščanskega Boga. Uveljavila ste se slogana En narod pod Bogom in V Boga zaupamo. Na fotografiji: predsednik Dwight Eisenhower, ki je vladal med letoma 1951 in 1959.
Leta 1954 je republikanski predsednik Dwight Eisenhower v prisego zvestobo uvedel izraz En narod pod Bogom (One nation under God ...). Leta 1956 je kongres za uradni nacionalni moto ZDA predpisal izraz In God we trust (v slov. V Boga zaupamo). Prejšnji nacionalni moto je bil latinski E pluribus unum (v slov. Iz mnogih eno).
Zahodna civilizacija in krščanstvo
Vloga vere v ameriškem javnem življenju in strukturah oblasti je ena od tem, o katerih se mnenja zelo krešejo. Polemike so tudi o vlogi krščanstva pri oblikovanju zahodne civilizacije.
Ko je ameriški zunanji minister Marco Rubio februarja letos na Münchenski varnostni konferenci govoril o tem, da Američane in Evropejce povezuje skupna zahodna civilizacija ter pri tem omenil tudi krščansko vero, je znani ameriški politolog Francis Fukuyama v ameriškem spletnem mediju Persuasion trdil, da zahodna civilizacija zagotovo temelji na skupni krščanski dediščini.
Razsvetljenstvo kot temelj sodobne zahodne civilizacije?
A ob tem je poudaril, da se je v času razsvetljenstva zahodna civilizacija ločila od prevelikega poistovetenja z vero. Zahodno civilizacijo zdaj po mnenju Fukuyame določajo liberalne razsvetljenske vrednote, ki so bile izvirno del krščanske vere.
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je februarja letos na Münchenski varnostni konferenci govoril o tem, da Američane in Evropejce povezuje skupna zahodna civilizacija, ter pri tem omenil tudi krščansko vero.
V ZDA številni v republikanskem taboru trdijo, da so bile ZDA izvirno ustanovljene kot krščanska nacija in da se morajo vrniti k temu. V ZDA se je med konservativci okrepil tudi katoliški integralizem, po katerem politična oblast ne bi smela biti ločena od verske, torej nasprotujejo ločitvi cerkve od države.
Protikatolištvo v ameriški zgodovini
Izvirno so temelji ZDA zelo protikatoliški (velika večina prebivalcev 13 britanskih severnoameriških kolonij je bila protestantov, uradno je tudi večina deistov pripadala protestantskim verskim skupnostim). Morda je bilo prav protikatolištvo vez, ki je združevala deiste in bolj pravoverne protestantske kristjane.
Če beremo Deklaracijo o neodvisnosti ZDA iz leta 1787, vidimo, da se imajo podpisniki za del iste skupnosti kot Britanci (uporabljen je izraz britanski bratje). Glavna ost deklaracije je naperjena proti takratnemu britanskemu kralju Juriju III., ki ga imajo podpisniki za tirana.
Britanske koloniste razjezi spravljiva politika kralja do katoliškega Quebeca
Eden od očitkov je tudi, da je britanski parlament v Provinci (mišljen je Quebec/Kanada, nekdanja francoska kolonija, v kateri so bili prebivalci večinoma katoličani) v civilnem pravu odpravil angleško običajno pravo in ohranil francosko pravo.
Zemljevid province Quebec, v kateri so pod britansko krono živeli francoski katoliki. Ker je britanski kralj leta 1774 razširil ozemlje province na območje ob Velikih jezerih, je 13 protestantskih britanskih severnoameriških kolonij leta 1776 odgovorilo z deklaracijo o neodvisnosti od britanske krone.
V Quebecu tudi ni bilo izvoljene oblasti, ampak je vladal od Britancev imenovani guverner. London je poleg tega meje Quebeca razširil v dolino reke Ohio in tako ustavil širjenje 13 kolonij proti zahodu. Odgovor 13 kolonij na te poteze, s katerimi je London leta 1774 skušal pridobiti zvestobo francosko govorečih katoličanov v Quebecu britanski kroni, sta bili Deklaracija o neodvisnosti ZDA in ustanovitev ZDA dve leti pozneje.
Grško-rimski globoki temelji zahodne civilizacije
Temelje zahodne civilizacije lahko iščemo tudi v antični starogrški in poznejši rimski civilizaciji. Krščanstvo se v prvih stoletjih po našem štetju ne bi širilo v Evropo, če Rim ne bi prej vključil Bližnjega vzhoda in še prej Male Azije v svoj imperij.
Velik del pojmovnega sveta zahodne civilizacije sestavljajo grški izrazi, kot so demokracija, politika, filozofija, kriza, tragedija, drama, komedija ... Tudi Evropa je grško ime za našo celino. Izraz Kristus, iz katerega je izpeljan izraz kristjani in krščanstvo, je grška beseda (izvirno Christos), grški prevod hebrejske besede Messiah (Mesija).
Tudi obuditev olimpijskih iger, ki so doživele zaton po vzponu krščanstva, je bila nekakšna vrnitev Zahoda k dediščini starogrške civilizacije.
Tudi dediščina rimskega imperija je še vedno med nami: rimsko pravo, latinska pisava, latinščina (sporazumevalni jezik izobražencev z različnih koncev Evrope v srednjem veku in še pozneje), Rim kot sedež Katoliške cerkve ...
