Ponedeljek, 9. 3. 2026, 6.49
2 tedna, 2 dneva
Vojna v Iranu
Izrael: Novi voditelj Irana tiran, ki bo nadaljeval nasilje režima
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,70
Izraelsko zunanje ministrstvo je danes novega iranskega vrhovnega voditelja Modžtabo Hameneja, ki ga je iranska skupščina strokovnjakov imenovala po smrti njegovega očeta Alija Hameneja, označilo za tirana.
Svetovne cene nafte so se povzpele nad 110 dolarjev oziroma 85,5 evra za sod, kar predstavlja eno največjih zvišanj od začetka invazije na Ukrajino, saj geopolitična napetost in vojaški konflikti na Bližnjem vzhodu močno obremenjujejo ponudbo. Medtem iz zalivskih držav poročajo o novih iranskih napadih z droni in raketami. Izraelsko zunanje ministrstvo je danes novega iranskega vrhovnega voditelja Modžtabo Hameneja označilo za tirana.
21.33 Za Trumpa je vojna proti Iranu bolj ali manj končana
21.22 Putin in Trump po telefonu o Iranu in Ukrajini
18.37: Izrael: Novi voditelj Irana tiran, ki bo nadaljeval nasilje režima
17.56: Madžarska zaradi vojne na Bližnjem vzhodu omejila cene goriva
16.31: Rubio: Iran z napadi drži ves svet za talca
16.05: Macron: V pripravi misija za ponovno odprtje Hormuške ožine
15.29: EU pripravljena prispevati k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu
15.24: Hezbolah prisegel zvestobo novemu iranskemu vrhovnemu voditelju
15.11: Putin čestital novemu iranskemu vrhovnemu vodji in mu obljubil podporo
14.43: Sistemi Nata nad Turčijo prestregli novo iransko raketo
14.14 HRW: Izrael v napadih na Libanon uporabil beli fosfor
13.47 Von der Leyen: Učinke vojne v Iranu že čutiti v Evropi
13.42 EU s posebnima letoma z Bližnjega vzhoda prepeljala 350 ljudi
11.46 Turčija na Severni Ciper napotila šest bojnih letal
10.15 Kitajska nasprotuje vsakršnemu napadu na novega iranskega voditelja
9.49 V Izrael poslali raketo s pomembnim sporočilom
9.39 Cene plina v Evropi med današnjim trgovanjem poskočile za skoraj tretjino
9.14 V iranskih protinapadih umrl sedmi ameriški vojak
8.42 Izrael z novimi napadi na Bejrut, na vzhodu Libanona spopadi Hezbolaha in izraelske vojske
7.51 Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade
7.14 Novi iranski voditelj je sin ubitega Hameneja
7.11 Zalivske države znova tarča iranskih napadov z droni in raketami
6.49 Cene nafte še naprej rastejo
21.33 Za Trumpa je vojna proti Iranu bolj ali manj končana
Predsednik ZDA Donald Trump je v pogovoru za CBS danes izjavil, da je vojna proti Iranu bolj ali manj končana. Za televizijo Fox pa je že v nedeljo dejal, da ni zadovoljen z novim iranskim vrhovnim voditeljem Modžtabom Hamenejem. Trump ima nocoj sicer napovedano še novinarsko konferenco o vojni, je sporočila Bela hiša.
Podrobnosti na tej povezavi:
21.22 Putin in Trump po telefonu o Iranu in Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov ameriški kolega Donald Trump sta danes po telefonu govorila o aktualnih mednarodnih razmerah, pri čemer sta posebno pozornost namenila konfliktu z Iranom in prizadevanjem za rešitev ukrajinskega vprašanja, je po poročanju ruskih tiskovnih agencij sporočil svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov.
Po besedah Ušakova sta predsednika prvi telefonski pogovor po decembru lani opravila na pobudo Washingtona. Trajal je približno uro in pol, razpravljala pa sta o številnih "izjemno pomembnih vprašanjih, povezanih s trenutnim razvojem mednarodne situacije", poročanje ruskih tiskovnih agencij povzema francoska AFP.
"Poudarek je bil na situacij glede konflikta z Iranom in na tekočih dvostranskih pogajanjih s sodelovanjem predstavnikov ZDA o rešitvi ukrajinskega vprašanja," je povedal zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika.
Kot je še dejal, je Putin v pogovoru pozval k "hitri politični in diplomatski rešitvi" ameriško-izraelske vojne proti Iranu, glede Ukrajine pa je Trumpu predstavil "trenutno situacijo na kontaktni črti". "Pogovor je bil resen in konstruktiven," je dodal.
18.37 Izrael: Novi voditelj Irana tiran, ki bo nadaljeval nasilje režima
Izraelsko zunanje ministrstvo je danes novega iranskega vrhovnega voditelja Modžtabo Hameneja, ki ga je iranska skupščina strokovnjakov imenovala po smrti njegovega očeta Alija Hameneja, označilo za tirana. Dodalo je, da bo nadaljeval "brutalnost iranskega režima".
Izraelsko zunanje ministrstvo je na omrežju X objavilo sliko Modžtabe Hameneja in njegovega očeta ajatole Alija Hameneja, ki držita pištoli, ter zraven pripisalo: "Modžtaba Hamenej. Kakršen oče, takšen sin."
"Roke Modžtabe Hameneja so že umazane s prelivanjem krvi, ki je zaznamovalo vladavino njegovega očeta. Še en tiran, ki bo nadaljeval brutalnost iranskega režima," je še navedlo ministrstvo.
To je sicer prvi odziv Izraela na izbiro novega iranskega vrhovnega voditelja, ki ga je v nedeljo zvečer iranska skupščina strokovnjakov imenovala za naslednika Alija Hameneja. Ta je bil ubit v prvih napadih ZDA in Izraela na Iran 28. februarja.
Izrael je že pred njegovim imenovanjem zagrozil, da bo napadel vsakega naslednika, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da naslednji vrhovni voditelj ne bo dolgo vladal, če Teheran najprej ne bo dobil njegove odobritve.
Kitajska je medtem danes nasprotovala vsakršnemu poskusu napada na novega iranskega voditelja, ruski predsednik Vladimir Putin pa mu je čestital in izrazil neomajno rusko podporo Teheranu. Zvestobo novemu voditelju je izrazilo tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran.
17.56 Madžarska zaradi vojne na Bližnjem vzhodu omejila cene goriva
Madžarska bo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki je povzročila motnje v dobavi in skok cen energentov, s polnočjo omejila cene pogonskih goriv, je napovedal madžarski premier Viktor Orban. Regulirana cena bo veljala le za vozila, registrirana na Madžarskem. Po Hrvaški je tako Madžarska še druga država EU, ki se je odločila za omejitev cen.
Za liter 95-oktanskega bencina bo najvišja dovoljena cena 595 forintov (okoli 1,51 evra), za liter dizla pa 615 forintov (1,56 evra), poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Orban je dodal, da bo vlada sprostila tudi državne rezerve za zagotavljanje nemotene oskrbe. Srednjeevropska država je po Hrvaški tako druga članica EU, ki je omejila cene goriv. Orban je kot razlog za ta ukrep navedel tudi zaostrovanje spora z Ukrajino zaradi zastoja dobave ruske nafte, poroča STA. Cene nafte so prvič po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 presegle sto dolarjev za sod.
Madžarska skupaj s sosednjo Slovaško obtožuje Kijev, da namerno odlaša s ponovnim odprtjem naftovoda Družba, ki črpa rusko nafto v dve državi članici EU brez izhoda na morje, za katerega Ukrajina trdi, da je bil januarja poškodovan v ruskem napadu.
Orban, ki velja za najbližjega zaveznika Kremlja v EU, zaradi tega med drugim zadržuje 90 milijard evrov vredno posojilo EU Ukrajini in nov krog sankcij proti Moskvi.
Madžarski premier pred parlamentarnimi volitvami v državi, ki bodo 12. aprila, stopnjuje politične napade na Ukrajino. Odnosi so se čez vikend še poslabšali, potem ko je Madžarska aretirala sedem uslužbencev ukrajinske državne banke in zasegla 80 milijonov dolarjev gotovine in devet zlatih palic, ki so jih prevažali iz Avstrije.
Orban je prav tako pozval EU, naj začasno ustavi sankcije proti ruski nafti in plinu. Madžarska je že od novembra 2021 do junija 2022 omejevala cene goriva, da bi zajezila inflacijo, a so ukrep odpravili, potem ko je pomanjkanje goriva povzročilo panično nakupovanje na bencinskih črpalkah.
16.31 Rubio: Iran z napadi drži ves svet za talca
Državni sekretar ZDA Marco Rubio je danes obtožil Iran, da s povračilnimi napadi na zalivske države in z blokado Hormuške ožine ves svet drži za talca, pri čemer je iranske oblasti označil za "teroristični režim". Ob tem je poudaril, da so ZDA na dobri poti uresničevanja svojih vojnih ciljev, poroča STA.
"Mislim, da trenutno vsi vidimo, kakšno grožnjo predstavlja klerikalni režim regiji in svetu," je dejal Rubio in Iran obtožil napadov na sosednje države, energetsko infrastrukturo in civilno prebivalstvo. Ob tem je dejal, da so ZDA "na misiji, da preprečijo nadaljnje uničenje".
Rubio je spregovoril na dogodku, posvečenem pridržanim državljanom ZDA po svetu. Ob njem so bili tudi družinski člani nekdanjega agenta Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Roberta Levinsona, za katerim se je na iranskem otoku Kiš leta 2007 izgubila vsaka sled. Leta 2020 so ZDA sklenile, da je bila v Levinsonovo smrt vpletena iranska vlada.
ZDA in Izrael so Iran napadli 28. februarja, že prvi dan napadov pa so ubili vrhovnega voditelja Islamske republike, ajatolo Alija Hameneja. Teheran je po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja začel z raketami in droni napadati ameriška vojaška oporišča v regiji.
16.05 Macron: V pripravi misija za ponovno odprtje Hormuške ožine
Francija in zavezniki pripravljajo obrambno misijo, katere cilj bo zagotoviti pretok nafte in plina skozi Hormuško ožino, je med današnjim obiskom na Cipru dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Nedavni incident na Cipru, ki je bil med vojno na Bližnjem vzhodu tarča napada z droni iranske izdelave, je ob tem označil za napad na Evropo.
Po Macronovih besedah bo misija povsem obrambne narave. Kot je dejal na novinarski konferenci po srečanju s ciprskim kolegom Nikosom Hristodulidesom in grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom, bo njena naloga spremljanje tovornih plovil v Hormuški ožini "po koncu najbolj vroče faze" konflikta na Bližnjem vzhodu. Njen cilj bo zagotoviti pretok dobav nafte in plina skozi ožino.
Ožina med Perzijskim in Omanskim zalivom, nad katero ima Iran ključen vpliv, velja za najpomembnejšo pomorsko pot za prevoz nafte na svetu, ključna pa je tudi za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina. Promet skozi njo je praktično ustavljen vse od začetka izraelsko-ameriške agresije proti Iranu pred desetimi dnevi.
Francoski predsednik se na Cipru mudi v luči konflikta na Bližnjem vzhodu, potem ko je bila ta sredozemska članica EU oziroma britansko oporišče na njej pred tednom dni tarča napada z droni iranske izdelave.
"Ko je napaden Ciper, je napadena Evropa," je v Pafosu poudaril Macron. Dodal je, da je obramba Cipra ključna tako za Nikozijo kot za sosednjo Grčijo in celotno EU, poroča STA.
Po incidentu z droni so tako Francija kot nekatere druge evropske države, med njimi Združeno kraljestvo in Grčija, proti Cipru napotile vojaške ladje. Pariz je med drugim tja poslal letalonosilko Charles de Gaulle.
Kot je sporočila Elizejska palača, se je Macron danes zjutraj o razmerah v regiji po telefonu pogovarjal tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
15.29 EU pripravljena prispevati k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu
EU je pripravljena prispevati k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu, sta po današnjem videokonferenčnem srečanju z voditelji držav iz regije sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Ob tem sta poudarila pomen zaščite ključnih pomorskih poti in preprečevanja motenj v dobavnih verigah.
V pogovoru z voditelji Jordanije, Egipta, Bahrajna, Libanona, Sirije, Turčije, Armenije, Iraka, Katarja, Kuvajta, Združenih arabskih emiratov, Savdske Arabije in Omana sta najostreje obsodila napade Irana na zalivske države, ki jih je Teheran sprožil v odziv na ameriško-izraelske napade konec februarja.
Znova sta izrazila zavezanost regionalni stabilnosti ter pozvala k zaščiti civilistov in spoštovanju mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava ter Ustanovne listine Združenih narodov.
Poudarila sta še pomen evropskih pomorskih operacij Aspides in Atalanta za zaščito ključnih pomorskih poti in preprečevanje motenj v ključnih dobavnih verigah v regiji. Izrazila sta pripravljenost na dodatno okrepitev teh operacij, da bi se lahko bolje odzivali na razmere.
Z voditelji iz regije sta predsednika komisije in Evropskega sveta govorila tudi o tem, kako bi lahko okrepili sodelovanje, da bi zmanjšali omenjena tveganja. Strinjali so se, da bodo ostali v tesnih stikih, da bi spremljali nadaljnji razvoj dogodkov in skupaj delali za mir.
Von der Leyen in Costa sta obenem izrazila zaskrbljenost zaradi vpliva regionalne krize na Libanon, kjer Izrael izvaja ofenzivo, in njegovo civilno prebivalstvo. Poudarila sta, da je treba zaščititi civiliste ter spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost Libanona.
Von der Leyen je ob tem napovedala, da bo EU iz svojih rezerv sprostila humanitarno pomoč za približno 130.000 ljudi v Libanonu. Prvo letalo bo po načrtih proti območju poletelo v torek, piše v izjavi, ki so jo poslali iz obeh institucij.
Predsednica komisije in predsednik Evropskega sveta sta z voditelji bližnjevzhodnih držav govorila, medtem ko se je vojna med ZDA, Izraelom in Iranom, ki je prizadela celotno regijo, prevesila v drugi teden. Evropa zaenkrat posledice občuti predvsem na gospodarskem oziroma energetskem področju, saj je Iran zaprl za prevoz energentov ključno Hormuško ožino.
15.24 Hezbolah prisegel zvestobo novemu iranskemu vrhovnemu voditelju
Libanonsko proiransko šiitsko gibanje Hezbolah je danes pozdravilo imenovanje Modžtabe Hameneja za novega iranskega vrhovnega voditelja in mu priseglo zvestobo, potem ko je bil njegov oče Ali Hamenej, ki je ta položaj zasedal več kot tri desetletja, ubit v ameriško-izraelskih napadih na Iran.
Imenovanje Modžtabe Hameneja so pozdravili tudi jemenski uporniki Hutiji, ki jih Iran podpira, in proiranske šiitske milice v Iraku. Hutiji so v izjavi navedli, da je njegova izbira "nova zmaga za islamsko revolucijo" in pomeni "odločen udarec sovražnikom Islamske republike," še poroča STA.
15.11 Putin čestital novemu iranskemu vrhovnemu vodji in mu obljubil podporo
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes čestital novemu iranskemu vrhovnemu voditelju Modžtabi Hameneju in izrazil neomajno rusko podporo Teheranu. Modžtaba Hamenej je bil v nedeljo imenovan na najvišji položaj v Islamski republiki, potem ko je bil njegov oče Ali Hamenej ubit v ameriško-izraelskih napadih na Iran.
Podrobnosti na tej povezavi:
14.43 Sistemi Nata nad Turčijo prestregli novo iransko raketo
Obrambni sistemi zveze Nato so v turškem zračnem prostoru prestregli balistično raketo, izstreljeno iz Irana. Gre za drugo raketo, ki naj bi jo Islamska republika izstrelila proti Turčiji od začetka izraelsko-ameriških napadov nanjo pred desetimi dnevi. O žrtvah ali škodi ne poročajo.
Podrobnosti na tej povezavi:
14.14 HRW: Izrael v napadih na Libanon uporabil beli fosfor
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je danes Izrael obtožila uporabe streliva z belim fosforjem v napadu na stanovanjsko območje v kraju Johmor na jugu Libanona prejšnji teden, poročajo tuje tiskovne agencije. Izraelska vojska se za zdaj na obtožbe ni odzvala.
V danes objavljenem poročilu je HRW navedla, da ji je uspelo preveriti in geografsko locirati sedem posnetkov, ki prikazujejo izstrelke belega fosforja nad stanovanjskim delom mesta in na pripadnike civilne zaščite, ki so se odzvali na požare v najmanj dveh domovih in enem avtomobilu na območju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Nezakonita uporaba belega fosforja izraelske vojske nad stanovanjskimi območji je izjemno skrb vzbujajoča in bo imela hude posledice za civiliste," je navedel libanonski raziskovalec pri HRW Ramzi Kaiss.
"Izrael bi moral nemudoma prekiniti prakso. Države, ki Izraelu dobavljajo orožje, vključno s strelivom z belim fosforjem, bi morale nemudoma prekiniti vojaško pomoč in prodajo orožja ter spodbuditi Izrael, naj neha uporabljati takšno strelivo v stanovanjskih območjih," je še dodal.
Beli fosfor se ob stiku s kisikom v zraku vžge in gori, dokler ga nič več ne ostane ali dokler se ne prekine dovod kisika. Uporablja se za ustvarjanje dimnih zaves in za osvetljevanje bojišč, vendar se lahko uporabi tudi kot zažigalno orožje in povzroči požare, hude opekline, poškodbe dihal, odpoved organov in smrt, navaja AFP.
Pred napadom 3. marca je izraelska vojska sicer civiliste pozvala k evakuaciji in k ohranjanju vsaj tisoč metrov oddaljenosti od območja napada, je HRW še navedla v poročilu. Niso pa mogli preveriti, ali in koliko ljudi je bilo na območju ranjenih v napadu z belim fosforjem.
Libanon je bil v vojno na Bližnjem vzhodu vpleten prejšnji ponedeljek, ko je Izrael sprožil ofenzivo na libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran. To je pred tem napadlo Izrael kot odgovor na smrt iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja.
Od takrat je izraelska vojska na jugu države in v južnem predmestju prestolnice Bejrut večkrat napadla cilje Hezbolaha, pred tem pa pozvala civiliste k evakuaciji. Po zadnjih podatkih libanonskih oblasti je v dosedanjih napadih umrlo že skoraj 400 ljudi, več kot pol milijona je razseljenih.
13.47 Von der Leyen: Učinke vojne v Iranu že čutiti v Evropi
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes dejala, da je učinke vojne na Bližnjem vzhodu že čutiti v Evropi, z naraščajočimi cenami energije in v trgovini, zaveznice v Natu pa so tarča napadov, medtem ko se je ameriško-izraelska vojaška operacija proti Iranu prevesila v drugi teden.
"Zdaj smo priča regionalnemu konfliktu z nenamernimi posledicami. In njegovi učinki so danes že realnost - pri energiji, v finančnem sektorju, v trgovini in prometu ali migracijah," je predsednica Evropske komisije dejala na današnjem srečanju z veleposlaniki držav članic EU v Bruslju.
Von der Leyen je veleposlanike nagovorila pred današnjo videokonferenco z voditelji bližnjevzhodnih držav, ki jo gostita s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo v luči vojne v Iranu in se je začela okoli poldneva.
"Naši državljani so ujeti v navzkrižnem ognju. Naši partnerji so napadeni," je še opozorila von der Leyen, pri čemer je omenila iranski dron, ki je nedavno zadel britansko oporišče na Cipru.
Obenem je poudarila, da si iransko ljudstvo zasluži svobodo in pravico, da odloča o svoji prihodnosti, "četudi vemo, da bo to med vojno in po njej polno nevarnosti in nestabilnosti".
Von der Leyen je tudi dala jasno vedeti, da "ne bi smeli točiti solz za iranskim režimom, ki je povzročil smrt in zatiranje lastnega ljudstva".
Predsednica je spregovorila tudi o vojni v Ukrajini in ob tem zagotovila, da bodo izpolnili zaveze glede posojila v višini 90 milijard evrov Kijevu, ki ga blokira Madžarska, saj je "ogrožena naša verodostojnost - in še pomembneje, naša varnost".
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je na srečanju z veleposlaniki EU omenila rusko podporo Iranu proti ameriško-izraelski operaciji, pri čemer jo je označila za pričakovano.
"Poročila, da Moskva in Iran sodelujeta pri napadih na ameriške vojake, ne bi smela biti presenečenje," je dejala Kallas, pri čemer se je odzvala na medijska poročila, po katerih Rusija zagotavlja Iranu informacije o lokacijah in gibanju ameriških sil ter potencialnih tarčah na Bližnjem vzhodu
13.42 EU s posebnima letoma z Bližnjega vzhoda prepeljala 350 ljudi
Evropska komisija je v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite organizirala lastna leta, s katerima so iz Omana v Romunijo prepeljali 356 evropskih državljanov, ki so zaradi vojnih razmer obtičali na Bližnjem vzhodu. Gre za prvo tovrstno uporabo mehanizma, ki članicam sicer omogoča povrnitev dela stroškov za lete, ki jih organizirajo same.
RescEU je del mehanizma EU na področju civilne zaščite, ki ga komisija lahko uporabi, ko nobena v mehanizmu sodelujoča država po prošnji za pomoč ne more zagotoviti prevoza. Gre za rezervo zalog, namenjeno kriznim razmeram, ki med drugim vključuje tako gasilna letala kot zdravstveno opremo.
V primeru organizacije letov v okviru rescEU lahko komisija krije do sto odstotkov prevoznih stroškov, pojasnjujejo v Bruslju.
"Ko udari kriza, je Evropa tam za svoje državljane. Ko nacionalne zmogljivosti dosežejo svoje meje, z močno podporo vstopi EU. Letala rescEU so prvič v zraku z namenom vrnitve evropskih državljanov, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu," je ob tem sporočila komisarka, pristojna tudi za krizno upravljanje, Hadja Lahbib.
Poleg organizacije dveh letov je sicer EU iz mehanizma nudila tudi podporo 42 letom, ki so v zadnjih dneh v več evropskih držav z Bližnjega vzhoda prepeljali skupno več kot 4.100 evropskih državljanov.
Med skupno 23 državami, ki so še zaprosile za pomoč iz mehanizma, je omenjena tudi Slovenija.
Slovenska vlada je v preteklem tednu organizirala skupno devet tovrstnih evakuacijskih letov, s katerimi so v Evropo vrnili 912 slovenskih državljanov in 146 državljanov EU. Evakuacije je država zaključila v soboto, za tiste, na katerih so bili tudi drugi državljani EU, pa pričakuje povračilo dela stroškov iz mehanizma EU.
11.46 Turčija na Severni Ciper napotila šest bojnih letal
Turčija je danes na Severni Ciper napotila šest bojnih letal F-16, je sporočilo turško obrambno ministrstvo.
"V luči nedavnih dogodkov v naši regiji smo v Turško republiko Severni Ciper danes napotili šest bojnih letal F-16 in sisteme zračne obrambe," je sporočilo ministrstvo. Severni Ciper sicer priznava zgolj Turčija. Gre za varnostni ukrep, ki sledi napadu z droni na britansko oporišče na tem sredozemskem otoku prejšnji teden.
Ciprska vlada je sicer sporočila, da sta bila drona najverjetneje izstreljena iz Libanona, in sicer naj bi ju izstrelilo proiransko šiitsko gibanje Hezbolah. Po incidentu je več evropskih držav Cipru obljubilo pomoč ter napovedalo napotitev sistemov zračne obrambe in druge vojaške opreme na otok.
Do napotitve turških letal prihaja v času obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ta bo obiskal večinski grško-ciprski južni del razdeljenega sredozemskega otoka. Po napovedih se bo srečal s ciprskim predsednikom Nikosom Hristodulidesom in grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom ter izkazal solidarnost in podrobno predstavil ukrepe za krepitev varnosti okoli Cipra in v vzhodnem Sredozemlju, kamor je Francija med drugim napotila letalonosilko Charles de Gaulle.
10.15 Kitajska nasprotuje vsakršnemu napadu na novega iranskega voditelja
Kitajska je danes sporočila, da je odločitev o imenovanju Modžtabe Hameneja za novega iranskega vrhovnega voditelja, potem ko je bil njegov oče in predhodnik Ali Hamenej ubit prvi dan ameriško-izraelskih napadov, notranja zadeva Irana. "Kitajska nasprotuje vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, ne glede na razlog. Iransko suverenost, varnost in ozemeljsko celovitost je treba spoštovati," je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun odgovoril na vprašanje o grožnjah novemu iranskemu voditelju. Dodal je, da je iranska odločitev o imenovanju Modžtabe Hameneja temeljila na ustavi.
Izrael je že pred njegovim imenovanjem zagrozil, da bo napadel vsakega naslednika Alija Hameneja, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo sporočil, da naslednji iranski vrhovni voditelj ne bo dolgo vladal, če Teheran najprej ne bo dobil njegove odobritve.
Kitajski odposlanec za Bližnji vzhod Zhai Jun je v nedeljo na srečanju s savdskim zunanjim ministrom Faisalom bin Farhanom pozval k umiritvi razmer. "Kitajska poziva vse strani, naj nemudoma prenehajo z vojaškimi operacijami, preprečijo nadaljnje stopnjevanje napetosti in se izognejo povzročanju večje škode prebivalcev držav v regiji," je kolegu dejal Zhai.
Kitajski zunanji minister Wang Yi je medtem na nedeljski novinarski konferenci obsodil vojno na Bližnjem vzhodu, ki se po njegovem mnenju ne bi smela zgoditi, in pozval ZDA, naj zgladijo nesoglasja s Pekingom.
9.49 V Izrael poslali raketo s pomembnim sporočilom
Nekaj ur po izvolitvi novega vrhovnega vodje Modžtabe Hameneja je iranska državna televizija poročala o izstrelitvi raket proti Izraelu. Na trupu rakete, ki je poletela proti Izraelu, je pisalo Vam na uslugo, gospod Modžtaba, s čimer iranske sile izkazujejo zvestobo novemu voditelju.
Modžtaba Hamenej je nasledil svojega očeta Alija Hameneja, ki je pred desetimi dnevi umrl v napadu izraelsko-ameriških sil.
9.39 Cene plina v Evropi med današnjim trgovanjem poskočile za skoraj tretjino
Poleg nafte so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu poskočile tudi cene plina v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob začetku današnjega borznega trgovanja so poskočile za 30 odstotkov, trenutno pa so glede na petek višje za 14 odstotkov.
Trgovci s plinom so danes na vozlišču TTF na Nizozemskem s terminskimi pogodbami za dobavo v aprilu trgovali že po 69,50 evra za megavatno uro (MWh) plina, trenutno pa je cena postavljena pri 60,81 evra za MWh.
Kljub skoku pa so cene plina še vedno pod ravnmi, doseženimi leta 2022 ob izbruhu vojne v Ukrajini.
Plin se sicer draži zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Pomorski promet skozi Hormuško ožino, po kateri potuje okoli 20 odstotkov vse svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina in je pod odločilnim vplivom Irana, je namreč praktično ustavljen že vse od začetka izraelsko-ameriških napadov na Iran.
9.14 V iranskih protinapadih umrl sedmi ameriški vojak
Za posledicami poškodb je ponoči umrl pripadnik ameriške vojske, ki je bil hudo ranjen v iranskem napadu v Savdski Arabiji pred tednom dni, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočilo poveljstvo ameriške vojske. Ameriška vojska imena vojaka in drugih podrobnosti ni navedla, saj bodo najprej obvestili njegovo družino.
To je bila sedma žrtev med pripadniki ameriške vojske od začetka spopadov na Bližnjem vzhodu. Šest vojakov je umrlo v iranskem napadu z dronom na ameriško oporišče v Kuvajtu. Njihova trupla so pretekli konec tedna že prepeljali v ZDA, žalne slovesnosti v oporišču v zvezni državi Delaware se je udeležil tudi ameriški predsednik Donald Trump.
Teheran je po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja začel z raketami in droni napadati ameriška vojaška oporišča v regiji.
8.42 Izrael z novimi napadi na Bejrut, na vzhodu Libanona spopadi Hezbolaha in izraelske vojske
Izraelska vojska je sporočila, da je danes zjutraj izvedla zračni napad na infrastrukturo proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah v libanonski prestolnici Bejrut.
Izraelske sile so "napadle infrastrukturo teroristične organizacije Hezbolah v Bejrutu", je v kratkem sporočilu za javnost danes navedla izraelska vojska. Dopisnik agencije AFP poroča o siloviti eksploziji v južnih predmestjih Bejruta, ki veljajo za trdnjavo Hezbolaha.
Šiitsko gibanje je medtem danes sporočilo, da se njegovi pripadniki spopadajo z izraelskimi silami, ki so z okoli 15 helikopterji vdrle na vzhod Libanona, kjer prevladuje Hezbolah. Libanonska državna tiskovna agencija je prej poročala o silovitih spopadih na obrobju mesta Nabi Šet na območju regije Bekaa.
Hezbolah je danes še sporočil, da je s topništvom napadel izraelske vojake, ki so vstopili v libanonska obmejna mesta Odaise in Aitarun. V mestu Odaise so po navedbah Hezbolaha izbruhnili tudi spopadi med njegovimi pripadniki in izraelskimi silami.
Izrael je ofenzivo na Libanon sprožil pred tednom dni po napadih Hezbolaha. Proiransko gibanje je z napadi odgovorilo na smrt iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih na Iran.
Libanonsko ministrstvo za zdravje je v nedeljo sporočilo, da je bilo od začetka izraelske ofenzive na Libanon ubitih 394 ljudi, med njimi 83 otrok. Zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu in napadov izraelskih sil na cilje v Libanonu pa je moralo domove doslej zapustiti 517 tisoč ljudi. Izraelska stran je medtem navedla, da sta bila v spopadih na jugu Libanona ubita dva izraelska vojaka, ki sta prvi žrtvi v njenih vrstah od začetka ofenzive.
7.51 Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade
Izrael in Iran po imenovanju Modžtabe Hameneja za novega iranskega vrhovnega voditelja nadaljujeta napade drug na drugega.
Iran je danes izstrelil prvi niz raket na Izrael pod vodstvom novega voditelja Modžtabe, je poročala iranska državna televizijska postaja IRIB. Objavila je tudi fotografijo ene od raket, na kateri je videti napis Vam na uslugo, gospod Modžtaba, poročajo tuje tiskovne agencije.
Izraelska vojska je danes po lastnih navedbah izvedla nov niz napadov na infrastrukturo iranskega režima. Med cilji so bili obrat za proizvodnjo raketnih motorjev in več izstrelitvenih ramp za balistične rakete dolgega dosega, je sporočila v izjavi za javnost, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Izrael je ob tem sporočil, da so njegove sile napadle tudi cilje iranskih sil za notranjo varnost in paravojaške milice Basidž, ki da imajo osrednjo vlogo pri zatiranju iranskega civilnega prebivalstva in so odgovorne za okrutno in sistematično nasilje nad njim.
7.14 Novi iranski voditelj je sin ubitega Hameneja
Iranska skupščina strokovnjakov je za novega vrhovnega voditelja države izbrala Modžtabe Hameneja, ki je nasledil svojega očeta in dolgoletnega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, poročajo iranski državni mediji.
"Kljub zaostrenim vojnim razmeram in neposrednim grožnjam sovražnikov tej priljubljeni instituciji ter kljub bombardiranju pisarn sekretariata Skupščine strokovnjakov, ki je povzročilo mučeniško smrt več uslužbencev in članov njene varnostne ekipe, se pri izbiri in uvedbi vodstva islamskega sistema ni niti za trenutek ustavil." S temi besedami je voditelj na državni televiziji pospremil sporočilo o imenovanju Modžtabe na mesto vrhovnega voditelja.
Modžtaba se za razliko od svojega očeta nikoli prej ni pojavljaj v javnosti. Čeprav ni opravljal nobene politične funkcije, že leta krožijo govorice o njegovem vplivu na delovanje že pokojnega očeta.
7.11 Zalivske države znova tarča iranskih napadov z droni in raketami
Iz zalivskih držav danes poročajo o novih iranskih napadih z brezpilotniki in raketami. V Bahrajnu je bilo po napadu iranskega drona v bližini prestolnice Manama ranjenih najmanj 32 ljudi, vsi so bahrajnski državljani, je po poročanju bahrajnske državne tiskovne agencije sporočilo ministrstvo za zdravje. Med ranjenimi so štirje huje poškodovani, med njimi tudi otroci.
V katarski prestolnici Doha je po navedbah dopisnikov francoske tiskovne agencije AFP danes zjutraj odjeknilo več eksplozij. Katarsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so katarske sile prestregle raketni napad.
O eksplozijah poročajo tudi iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov. Savdsko obrambno ministrstvo je navedlo, da so prestregli dva vala napadov z droni, ki so leteli proti naftnemu polju Šaiba na jugovzhodu države.
V Združenih arabskih emiratih pa je nacionalni organ za krizno upravljanje na družbenem omrežju X navedel, da je zračna obramba odgovorila na "raketno grožnjo". Tudi iz Kuvajta danes poročajo o po enem napadu z raketo in dronom.
ZDA so v nedeljo sporočile, da so zaradi iranskih napadov na Savdsko Arabijo odredile zaposlenim na veleposlaništvu v Riadu, naj zapustijo državo. Kot so sporočili s State Departmenta, so zaradi varnostnih tveganj nenujnemu osebju veleposlaništva in njihovim družinskim članom odredili odhod iz Savdske Arabije.
6.49 Cene nafte še naprej rastejo
Stopnjevanje ameriško-izraelske vojne z Iranom je spodbudilo strahove pred dolgotrajnimi motnjami v pošiljkah nafte skozi Hormuško ožino, kjer katero potuje približno petina svetovne nafte. Promet skozi Hormuško ožino se je od začetka vojne pred tednom dni skoraj zaustavil.
Prvič od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 smo priča tako visokemu zvišanju cen nafte. Cene so se povzpele nad 110 dolarjev oziroma 85,5 evra na sod, medtem ko je delniški trg strmoglavil, poroča BBC.
V ponedeljek zjutraj je bila cena nafte Brent v Aziji skoraj 24 odstotkov višja, in sicer se je povzpela na 114,74 dolarja oziroma 99,5 evra medtem ko se je cena lahke sladke nafte Nymex podražila za več kot 26 odstotkov na 114,78 dolarja oziroma 99,53 evra.
