Nedelja, 8. 3. 2026, 18.45
1 mesec, 1 teden
Vojna v Iranu
Novo svarilo Donalda Trumpa: v Iranu bom imel zadnjo besedo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Izjave o novemu voditelju Irana je Trump podal potem, ko je iranska skupščina strokovnjakov sprejela odločitev o kandidatu, ki bo nasledil vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, ki je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih na Iran. Imena naslednika Hameneja za zdaj še niso razkrili.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil, da naslednji iranski vrhovni voditelj ne bo dolgo vladal, če Teheran najprej ne bo dobil njegove odobritve. Iranski zunanji minister Abas Aragči mu medtem odgovarja, da bo novega voditelja države izvolilo iransko ljudstvo in ne Trump. Od njega zahteva tudi opravičilo za napade na Iran.
18.40 Trump svari, da naslednji iranski voditelj brez njegove odobritve ne bo dolgo vladal
16.32 Slovenija evakuirala veleposlaništvo v Teheranu
13.45 Papež molil za končanje spopadov na Bližnjem vzhodu
12.15 Kitajska kritična do vojne na Bližnjem vzhodu
11.45 V Teheranu pada črni dež
10.50 Trump razmišlja o napotitvi kopenskih sil v Iran za zagotovitev urana
10.06 Iran svari pred napadi sosednjih držav
9.00 Iran napadel Bahrajn
8.55 Trump odgovornost za napad na dekliško šolo pripisal Iranu
8.15 V izraelskih napadih na Libanon več mrtvih
7.50 Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade
7.16 Prvič spregovoril predsednik ZAE: Imamo debelo kožo in grenko meso, nismo lahek plen
6.30 Iranski zunanji minister opozoril Trumpa
6.10 Trump kritiziral Starmerja
6.00 Trump: To so junaki naše države
18.40 Trump svari, da naslednji iranski voditelj brez njegove odobritve ne bo dolgo vladal
Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil, da naslednji iranski vrhovni voditelj ne bo dolgo vladal, če Teheran najprej ne bo dobil njegove odobritve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Dobiti bo moral našo odobritev. Če ne bo dobil odobritve od nas, ne bo dolgo zdržal," je za ABC News povedal Trump.
Izjave o novemu voditelju Irana je Trump podal potem, ko je iranska skupščina strokovnjakov sprejela odločitev o kandidatu, ki bo nasledil vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, ki je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih na Iran. Imena naslednika Hameneja za zdaj še niso razkrili.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem danes sporočil, da bo novega voditelja izvolilo iransko ljudstvo, ne pa Trump. Od slednjega je tudi zahteval opravičilo za vojno na Bližnjem vzhodu.
16.32 Slovenija evakuirala veleposlaništvo v Teheranu
Slovenija je iz Irana umaknila diplomatsko osebje veleposlaništva v Teheranu, je danes sporočilo zunanje ministrstvo. Dodalo je, da sta veleposlanik in diplomatka na varnem v Azerbajdžanu, od koder se bosta vrnila v Slovenijo.
"Konzularno poslovanje v Iranu je do nadaljnjega ustavljeno. Državljani, ki bi potrebovali pomoč, se lahko obrnejo na predstavništva držav EU v Iranu oziroma na dežurno službo zunanjega ministrstva," je sporočilo ministrstvo in poudarilo, da gre za začasen umik napotenega osebja.
Umik diplomatskega osebja so označili za ukrep varnostne narave, ki ne pomeni spremembe v diplomatskih odnosih med Slovenijo in Iranom ali spremembe statusa veleposlaništva. Prav tako je ministrstvo sporočilo, da je umik potekal v tesni koordinaciji z nekaterimi drugimi državami članicami EU.
Slovensko veleposlaništvo v Teheranu ni zaprto, temveč deluje v skladu z 19. členom dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961, zagotavlja ministrstvo.
19. člen določa, da lahko v primeru, ko na predstavništvu ni nobenega člana diplomatskega osebja, država pošiljateljica s soglasjem države sprejemnice določi enega od članov administrativnega in tehničnega osebja za opravljanje tekočih administrativnih zadev.
13.45 Papež molil za končanje spopadov na Bližnjem vzhodu
Papež Leon XIV. je danes molil, da bi zvok bomb na Bližnjem vzhodu potihnil in da bi se odprla pot k dialogu. Ob koncu molitve je dodal, da novice iz regije "še naprej vzbujajo globoko zaskrbljenost", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Epizodam nasilja in uničenja ter razširjenemu ozračju sovraštva in strahu se pridružuje strah, da se bo konflikt razširil in da bodo druge države v regiji, vključno z ljubljenim Libanonom, ponovno potonile v nestabilnost," je dejal papež.
12.15 Kitajska kritična do vojne na Bližnjem vzhodu
Kitajski zunanji minister Vang Ji je na današnji novinarski konferenci obsodil vojno na Bližnjem vzhodu, ki se po njegovem mnenju ne bi smela zgoditi, in pozval ZDA, naj zgladijo nesoglasja s Pekingom. Vang je med drugim govoril o trgovinski vojni z ZDA, regionalnih napetostih v Južnokitajskem morju in vojni v Ukrajini.
Vang je v govoru na letnem zasedanju kitajskega političnega posvetovalnega odbora, ki se je začelo ta teden, dejal, da se vojna, ki so jo 28. februarja na Bližnjem vzhodu sprožili ameriško-izraelski napadi na Iran, nikoli ne bi smela zgoditi. "Močna pest ne pomeni močnega razloga. Svet se ne sme vrniti k zakonu džungle," je dodal. "Letos je resnično veliko leto za odnose med Kitajsko in ZDA," je povedal zunanji minister, potem ko so se odnosi med državama od vrnitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo zaostrili. Državi sta se zapletli tudi v trgovinsko vojno, v kateri sta druga za drugo uvedli carine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Opažamo, da določene države postavljajo ovire s carinami ter si prizadevajo za ločitev in motnje v dobavni verigi. Ta dejanja so podobna poskusu gašenja ognja z gorivom. Navsezadnje bodo škodovale same sebi," je dejal Vang. In čeprav kitajska in ameriška država "druga druge ne moreta spremeniti", lahko po njegovih besedah spremenita način medsebojne interakcije.
Peking je že pred tem ostro kritiziral ameriške in izraelske napade na Iran, s katerim ima Kitajska diplomatske in trgovinske vezi. Kitajska je obsodila tudi uboj iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja.
Vang je medtem vztrajal, da so odnosi Kitajske in Rusije ostali "trdni in neomajni", pozdravil pa je tudi obiske vseh evropskih predstavnikov po grožnjah Trumpa o prevzemu Grenlandije, danskega avtonomnega ozemlja.
Spregovoril je tudi o odnosih med Kitajsko in Japonsko, ki so se zaostrili po novembrskih izjavah japonske premierke Sanae Takaiči, da bi lahko Tokio vojaško posredoval v primeru napada na kitajski samoupravni otok Tajvan.
Poudaril je, da Peking "nikoli ne bo dovolil katerikoli sili, da bi znova Tajvan ločila od Kitajske". Opozoril je Japonsko pred "ponavljanjem istih katastrofalnih napak".
11.45 V Teheranu pada črni dež
"Vidite lahko, da je dež oziroma deževnica pravzaprav črna, zdi se, da je nasičena z nafto," je po jutranjih izraelskih napadih na iranska skladišča nafte iz Teherana poročal dopisnik CNN Frederik Pleitgen.
🇮🇷🛢️ CNN’s Frederik Pleitgen says black, oil-contaminated rain is falling over Tehran after strikes on oil facilities by U.S. / Israeli airstrikes. pic.twitter.com/6erG3cmtQg
— MAKS 25 🇺🇦👀 (@Maks_NAFO_FELLA) March 8, 2026
Izraelska vojska je sporočila, da je napadla skladišča goriva v Teheranu, ki gorivo distribuirajo "različnim uporabnikom, vključno z vojaškimi strukturami v Iranu".
"To je pomemben napad, ki predstavlja dodaten korak k poglabljanju škode, povzročene vojaški infrastrukturi iranskega terorističnega režima," so sporočile izraelske obrambne sile.
10.50 Trump razmišlja o napotitvi kopenskih sil v Iran za zagotovitev urana
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto razkril idejo o napotitvi ameriških kopenskih čet v Iran, da bi si zagotovili tamkajšnje zaloge obogatenega urana. Ob tem je dejal, da si ne želi videti kurdske ofenzive proti Iranu, zavrnil je tudi pomoč dveh britanskih letalonosilk, češ da nista več potrebni.
"Na neki točki morda bomo. To bi bila dobra stvar. Tega se še nismo lotili, vendar je nekaj, kar bi lahko storili kasneje," je o napotitvi kopenskih čet v Iran in o zagotovitvi iranskega urana na krovu predsedniškega letala Air Force One dejal Trump.
Tudi na splošno ni izključil možnosti uporabe kopenskih enot v Iranu. "Ali bi lahko bila možnost? Morda iz zelo dobrega razloga. Moral bi biti zelo dober razlog. Če bomo to kdaj storili, bi bil (Iran, op. a.) tako zdesetkan, da se ne bi mogel boriti na kopnem," je še dejal.
Napotitev kopenskih čet za zagotovitev urana je sicer skladna z ameriškimi prizadevanji, da uničijo iranski jedrski program, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Ob tem je Trump na krovu letala dejal, da si ne želi, da bi Kurdi sprožili ofenzivo proti Iranu. "Ne pričakujemo, da se bodo vpletli. Naši odnosi s Kurdi so zelo prijateljski, vendar si ne želimo, da bi bila vojna še bolj zapletena, kot je že," je dejal.
V četrtek je predsednik za tiskovno agencijo Reuters sicer dejal, da bi bil "v celoti za" ofenzivo kurdskih borcev, ki bi bila v podporo ameriško-izraelski vojni proti islamski republiki.
ZDA so medtem Rusiji naročile, naj Teheranu ne posreduje informacij o ameriških ciljih v vojni z Iranom, je v soboto sporočil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff, ki vodi ameriško delegacijo v pogovorih z Moskvo in Kijevom o končanju vojne v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ameriška CNN in Washington Post sta v preteklih dneh poročala, da Kremelj Teheranu posreduje informacije o lokaciji ter gibanju ameriških vojakov, ladij in letal.
Trump je dejal, da ni prejel nobenih znakov, da bi Rusija v vojni podpirala Iran. "Če to počnejo, potem ne opravljajo zelo dobrega dela, ker Iranu ne gre preveč dobro," je dodal.
Rusija in Iran sta lani sklenila strateško partnerstvo, ki vključuje tudi sodelovanje na področju vojske in oboroževanja. Rusija se uradno v vojno na Bližnjem vzhodu ne vmešava.
10.06 Iran svari pred napadi sosednjih držav
Iran bo prisiljen odgovoriti na vsak napad ali poskus invazije sosednjih držav, je v današnji izjavi opozoril iranski predsednik Masud Pezeškian. Iranska revolucionarna garda pa je sporočila, da se lahko Iran proti ZDA in Izraelu s trenutnim tempom bori še najmanj šest mesecev, po navedbah STA poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Podrobnosti na tej povezavi:
9.00 Iran napadel Bahrajn
Iz Bahrajna so sporočili, da je iranski napad z dronom poškodoval obrat za razsoljevanje vode. Napad se je zgodil le dan po tem, ko je iranski zunanji minister Abas Aragči dejal, da so ZDA napadle obrat za razsoljevanje vode na otoku Kešm v južnem Iranu, kar je bil precedens.
Večina zalivskih držav je za porabo svojih prebivalcev v veliki meri odvisna od razsoljene vode.
BREAKING: Bahrain says drone attack causes damage to water desalination plant
— Al Jazeera Breaking News (@AJENews) March 8, 2026
🔴 LIVE updates: https://t.co/uDIDdC0YoB pic.twitter.com/6tvlZPJMy6
Združeni arabski emirati in Kuvajt so medtem sporočili, da se zračna obramba odziva na napade z raketami in droni. Iz Kuvajta poročajo, da so bili tarča napadov med drugim tudi rezervoarji za gorivo na mednarodnem letališču.
Savdska Arabija pa je danes sporočila, da je prestregla več dronov in preprečila napad z brezpilotnikom, ki je bil usmerjen v diplomatsko četrt v glavnem mestu Riad. Ostanki sestreljenega drona niso povzročili škode ali žrtev.
8.55 Trump odgovornost za napad na dekliško šolo pripisal Iranu
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto odgovornost za nedavni napad na dekliško šolo na jugu Irana, v katerem je bilo po navedbah Teherana ubitih več kot 150 ljudi, pripisal Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Menimo, da je to delo Irana. Ker so, kot veste, zelo nenatančni s svojimi izstrelki. Nimajo nikakršne natančnosti," je novinarjem na letalu Air Force One povedal Trump.
V napadu na šolo v Minabu na jugu Irana je 28. februarja, prvi dan ameriško-izraelskih napadov na Iran, po navedbah Teherana umrlo več kot 150 ljudi, večinoma šolark, starih od sedem do 12 let. Iran je za napad okrivil ZDA.
Tudi ameriški vojaški preiskovalci menijo, da so za napad na dekliško šolo verjetno odgovorne ameriške sile, a preiskave še niso končali. Trenutno sicer ni znano, kako dolgo bo preiskava še potekala in katere dokaze preiskovalci še iščejo.
8.15 V izraelskih napadih na Libanon več mrtvih
Izraelska vojska je danes izvedla nove napade na Bejrut. Kot je pojasnila, je napadla cilje, povezane z iransko revolucionarno gardo.
Po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje je bil v izraelskem napadu na Bejrut zadet hotel, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje, deset pa jih je bilo ranjenih.
Posledice izraelskega napada na hotel Ramada Plaza v Bejrutu
O izraelskih napadih so ponoči poročali tudi z juga države, kjer je bilo po navedbah lokalnih medijev ubitih najmanj 12 ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Bejrut
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je medtem sporočilo, da so v jutranjih urah z raketami napadli Izrael, "kot odgovor na kriminalno izraelsko agresijo, ki je prizadela na desetine libanonskih mest in krajev". Gibanje prav tako trdi, da so se njegovi borci spopadli z izraelskimi silami v bližini obmejnega mesta Ajtarun.
Izrael je v ponedeljek sprožil ofenzivo na Libanon po napadih Hezbolaha, ki je te upravičil z maščevanjem za izraelsko-ameriške napade na Iran, v katerih je bil med drugim ubit vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej.
7.50 Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade
Izraelska vojska je danes sprožila nov val napadov na Iran, kjer po lastnih navedbah cilja vojaško infrastrukturo, povezano z iranskim režimom. Dodala je, da si prizadeva prestreči rakete, izstreljene iz Irana, poroča britanski BBC.
Zračna obramba se je po navedbah izraelske vojske odzvala na vsaj štiri vale raketnih napadov iz Irana. Zaradi tega so se v večjem delu severnega, južnega in osrednjega Izraela oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade, prebivalcem pa so oblasti odredile, naj se zatečejo v zaklonišča ali druge varne prostore.
Izraelski tank in vojaški buldožer blizu izraelsko-libanonske meje na severu Izraela.
Opozorila pred nevarnostjo so pozneje preklicali. Izraelski mediji so poročali, da je bilo iz Irana izstreljenih več raket. Večino raket naj bi zračna obramba prestregla. Izrael je po lastnih navedbah od 28. februarja, ko je skupaj z ZDA sprožil prve napade na Iran, izvedel okoli 3.400 napadov na islamsko republiko, po poročanju STA navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Dim, ki se 8.marca 2026 dviga po eksploziji sredi ameriško-izraelskega konflikta z Iranom v Teheranu.
Naftno skladišče Aqdasieh v Teheranu
7.16 Prvič spregovoril predsednik ZAE: Imamo debelo kožo in grenko meso, nismo lahek plen
Šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan je v nagovoru na televiziji dejal, da je njegova država v vojnem obdobju, vendar so razmere stabilne. Nasprotnike je opozoril, da Emirati niso lahek plen. "Naj vas videz Emiratov ne zavede. Emirati imajo debelo kožo in grenko meso, nismo lahek plen," je dejal predsednik.
6.30 Iranski zunanji minister opozoril Trumpa
Abas Aragči je dejal, da če si ameriški predsednik želi eskalacije, je to točno tisto, na kar se njihove močne oborožene sile že dolgo pripravljajo in kar bo tudi dobil. Stroške ameriške vojske v enem tednu vojskovanja je ocenil na sto milijard dolarjev (94 milijard evrov).
"Ameriško ljudstvo je glasovalo za konec vpletanja v drage težave na Bližnjem vzhodu. Namesto tega so dobili administracijo, ki jo je Netanjahuju (Benjamin Netanjahu, izraelski premier, op. a.) po desetletjih neuspelih poskusov končno uspelo pretentati, da se bori v izraelskih vojnah," je dejal po poročanju Sky News.
6.10 Trump kritiziral Starmerja
Donald Trump je na platformi Truth Social objavil sporočilo, v katerem je kritiziral predsednika vlade Združenega kraljestva Keira Starmerja. "Združeno kraljestvo, nekoč naš veliki zaveznik, morda celo največji od vseh, končno resno razmišlja o pošiljanju dveh letalonosilk na Bližnji vzhod. To je v redu, predsednik vlade Starmer, ne potrebujemo jih več – ampak to si bomo zapomnili. Ne potrebujemo ljudi, ki se pridružujejo vojnam, potem ko smo jih že dobili!" je zapisal.
6.00 Trump: To so junaki naše države
V Združene države Amerike so prepeljali trupla šestih ameriških vojakov, ubitih v vojni z Iranom, ameriški predsednik Donald Trump pa je opazoval, kako so jih prenašali iz vojaškega letala.
Na eni od fotografij ameriški predsednik salutira, ko mimo njega peljejo eno od krst. "To so veliki junaki naše države in to bodo ostali," je dejal Trump.
